Intervju z Urošem Priklom

»Desus in Zdus sta naravna zaveznika«

Luka Tetičkovič
4. 6. 2016, 07.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Z Urošem Priklom, poslancem stranke Desus, smo govorili o težavah upokojencev in zadnjih trenjih s koalicijsko partnerico SD, ki s svojimi dejanji že aktivno posega v volilno telo starejših volivcev.

STA
Uroš Prikl poudarja, da je prav Desus tista stranka, ki je doslej naredila največ za upokojence. V tem mandatu so mukoma dosegli, da se je spet začelo govoriti o usklajevanju pokojnin.

Kako gledate na dejavnosti SD, ki veliko dela na vprašanju položaja upokojencev. Nazadnje s sestankom na Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus)?

sta
Uroš Prikl

Jaz verjamem, da je povsem legitimno, da vse stranke delajo za upokojence. Vendar mislim, da je Desus tista stranka, ki je nekaj naredila za upokojence. Dejstvo je, da je brez Desusa položaj upokojencev še slabši. To pomeni, da položaj predvsem tistih z najnižjimi pokojninami ni najboljši ali optimalen. Zato si prizadevamo za boljši socialni položaj upokojencev tudi v prihodnje. Legitimno je, da se vse stranke zavzemajo za upokojence. Nekatere seveda le deklarativno, samo ena pa to počne dejansko.

Kakšen pa je odnos med stranko Desus in Zdusom?

Bistveno je to, da sta Zdus in Desus naravna zaveznika, in brez povezovanja teh dveh asociacij, ki v samem nazivu nosita ime upokojenci, si je nemogoče predstavljati boljši položaj upokojencev v prihodnosti. In če ne bi bilo Desusa, bi se v preteklosti pokojnine rezale, ne glede na to, katera vlada bi bila na oblasti. V tem mandatu mukoma dosegamo, da se po dolgem času pokojnine tudi usklajujejo. Poskrbeli bomo, da bodo vsi upokojenci imeli regres, kar danes ni samoumevno. In da se dvignejo pokojnine pod tveganjem socialne izključenosti oziroma tiste pod 600 evri. Treba jih je po sistemu minimalne plače spraviti na nivo, da noben upokojenec ne bo živel pod pragom revščine.

Zdus je izpostavil nekaj novih težav, predvsem glede dolgih čakalnih vrst in demografskega sklada. Od Desusa smo v preteklosti slišali predvsem govor o regresu.

Če ne bi bilo Desusa, bi se pokojnine v preteklosti rezale, ne glede na to, katera vlada bi bila na oblasti. Človeku s 400 evri pokojnine ne smemo več rezati, ampak mu je treba dodajati.

Žalostno je, da se moramo boriti za regres za upokojence, žalostno je, da moramo (figurativno rečeno) lomiti roke in kolena finančnemu ministru, da lahko dosežemo nekaj desetink odstotka povišanja pokojnin. Morali bi se boriti za vse kaj drugega. Omenjate demografski sklad – to je prioriteta stranke Desus in prioriteta koalicijske pogodbe: da ga ustanovimo v najkrajšem možnem času. Že zamujamo. Demografski sklad je zagotovilo za vzdržnost pokojninskega sistema na dolgi rok. Smo pa na dobri poti, da ga kmalu ustanovimo.

Kaj pa glede dolgih čakalnih vrst?

Ko slišim »reforma zdravstvenega sistema«, mi grejo lasje pokonci, pa vendar – neke spremembe na tem področju so potrebne. Rad bi videl vizijo pristojnega ministrstva. Nedopustno je, da čakalne dobe trajajo nekaj mesecev.

Zadnje čase se zdi, da vaši ministrstvi za kulturo in zunanje zadeve delujeta bolj kot odlagališče odsluženih kadrov stranke SMC. Ji mora Desus veliko popuščati, da vodi svojo politiko?

Ni optimalno, da se delimo na vaše in naše – to je naše ministrstvo in to vaše. Treba je gledati na delovanje vlade kot celote. Na delovanje posameznih sistemov – socialnega in zdravstvenega – je treba gledati integrativno. Za primerjavo – veriga je toliko močna oziroma šibka, kot je močan njen najšibkejši člen. In Desusovi ministri v tej vladi niso najšibkejši člen.

Trenutno v Sloveniji več ni potrebe po tem, da bi varčevali. Kdaj se bo to prevedlo v fiskalno politiko?

To bi se že moralo. Omeniti moram, da reči, da ni potrebe po varčevanju – to ne drži. Varčevati je treba tudi, ko imamo čas debelih krav, ko so vzponi in padci. Tedaj ko je progresija in ko je recesija. Vedno je treba varčevati in se racionalno obnašati, ne pa zategovati pasu v smislu, da se odrekamo nekaterim pravicam ljudi – predvsem najbolj ranljivih ciljnih skupin. Glede na to, da je gospodarska rast, ni več treba na ta način zategovati pasu. Človeku s 400 evri pokojnine pa ne smemo več rezati, ampak mu je treba dodajati.

Omenja se tudi problem valorizacije pokojnine, ki se ni izvedla že več kot deset let let. Zakaj ne, kje tiči problem?

Desusovi ministri po mnenju Prikla v tej vladi niso najšibkejši člen.

Vedno je bil en razlog, zakaj ne. Včasih tega ni dopuščala javnofinančna situacija, drugič so imele prioriteto druge stvari. Nedopustno je, da se sploh moramo pogovarjati, ali valorizacija da ali ne. Valorizacija ne pomeni čisto nič drugega kot ohranjanje realne ravni pokojnine. To sploh ni vprašanje da ali ne, seveda je treba valorizirati. Tako smo zapisali v zakonu, tako smo zapisali v koalicijski pogodbi. Usklajevanje pokojnin je za nas dejstvo, ki se bo realiziralo prav tako kot regres za vse upokojence.

Vaša stranka je izvoljena z mandatom, da zastopate upokojence, a se vas napada, da ste populisti in da zastopate partikularne interese. Kako odgovarjate na očitke, da kot stranka nastopate na samo nekaterih problemskih področjih?

Seveda je ena od prioritetnih zadev položaj upokojencev, to imamo zapisano tako v imenu kot v programskih izhodiščih. Niso pa seveda to edini poudarki, zavedamo se, da nezaposleni mladi težko plačujejo prispevke in davke za pokojninsko zavarovanje. Želimo poskrbeti za vse ciljne skupine. Medgeneracijski dialog vidimo predvsem v tem, da zagotavljamo zaposlitve mladim in dostojno starost starejšim, pri tem pa se zavzemamo še za javno šolstvo in tako interese šolajočih se otrok.