DALEČ OD OČI JAVNOSTI

Kaj počnejo naši evropski poslanci?

Matej Klarič
21. 5. 2016, 19.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

O naših poslancih v Evropskem parlamentu ter o tem, kako glasujejo in kaj zastopajo v njem, se v javnosti le redko govori. Zato smo preverili, kako dejavni so in kako lojalni svojim poslanskim skupinam in strankam. Kdo je najbolj in kdo najmanj aktiven slovenski evropski poslanec in kako so glasovali glede nekaterih pomembnejših zadev?

Svet24
Tanja Fajon je manjkala na največ sejah, Lojze Peterle največkrat glasoval za sporne predloge.
Evropski parlament
Sestavlja ga 751 evropskih poslancev, ki so izvoljeni v 28 državah članicah. Že od leta 1979 so izvoljeni neposredno v matičnih državah za obdobje petih let. Sloveniji pripada 8 članov, največ 96 pa jih ima Nemčija. Že dolgo časa se zaradi pomanjkanja njegovih pristojnosti govori o demokratičnem deficitu, kar je samo lepši izraz za nedemokratične prakse upravljanja.

Zadnje volitve v Evropski parlament so bile maja pred dvema letoma. Takrat je največje število poslanskih mest pripadlo Evropski ljudski stranki – Krščanskim demokratom, ki so dobili kar štiri mandate. Trije izmed evropskih poslancev so prišli z liste Janševe SDS in eden z liste Nove Slovenije. Po enega poslanca pa so takrat dobile skupine progresivnih socialistov in demokratov, zelenih in liberalcev.

Fajonova najmanj prisotna

Slovenski poslanci so do zdaj večinoma dobro obiskovali seje Evropskega parlamenta. Bogovič, Šoltes, Šulinova in Tomčeva so bili izmed vseh sej največkrat prisotni na sejah, kjer se je glasovalo. Vsi so se udeležili več kot 96 odstotkov sej. Opazno manj pa je na sejah sodelovala Fajonova; udeležila se je zgolj 74 odstotkov sej. S takšno udeležbo je tudi na nizkem, 700. mestu med vsemi poslanci.

Zelo lojalni domačim strankam

Pri vseh poslancih je opaziti veliko lojalnost do svojih domačih strank, prek katerih so bili izvoljeni v Evropski parlament. Samo poslanci SDS pri določenih glasovanjih niso glasovali skladno s stališči svoje stranke, pa še to se je zgodilo zelo redko, v manj kot 30 primerih od več kot 3000 glasovanj. Zato pa so poslanci manj lojalni svojim evropskim poslanskim skupinam.

Najmanj skladno z njihovimi stališči je glasoval Vajgl, ki je prek upokojenske stranke Desus nekoliko kontradiktorno pristal v skupini liberalcev. Vendar tudi tu odstopanja niso tako velika. Od skoraj 2800 glasovanj je svoji evropski poslanski skupini nasprotoval v nekaj več kot 200 glasovanjih. Najbolj pa je skladno s stališči stranke glasoval nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki je šele po volitvah našel volilno nišo in se odločil, da bo kot edini poslanec pripadal zelenim.

Vajgl z največ vprašanji

Vsaj 6 članov parlamenta ima vsaka od 28 članic EU. Največja, Nemčija, ima 96 poslancev, kar pomeni, da ima enega na vsakih 838 tisoč prebivalcev. Malta kot najmanjša članica pa enega na 412 tisoč prebivalcev.

Evropski poslanec Šoltes je tudi tisti, ki je med vsemi postavil največ poslanskih vprašanj, prehitel ga je samo Vajgl, ki je evropski poslanec že drugi mandat. Na prvih volitvah je kandidiral pod okriljem zdaj že propadle Golobičeve stranke Zares. Daleč najmanj vprašanj pa je postavil Franc Bogovič, ki je bil v parlament izvoljen predvsem po zaslugi skupne kandidature z Novo Slovenijo, s preferenčnimi glasovi kot predsednik Ljudske stranke. Do zdaj je postavil samo sedem vprašanj. Malo sta jih postavila tudi Romana Tomc (10) in Lojze Peterle (13). Največ govorov, več kot 400, sta v parlamentu imela Tomčeva in Šoltes.

Peterletova sporna glasovanja

Peterle je sicer edini, ki je bil v parlament izvoljen na vseh volitvah do zdaj, in že tretjič opravlja to dobro plačano funkcijo. Malo znano je, da je Peterle v preteklosti glasoval proti lažjemu dostopu do EU-dokumentov, proti svetovnemu davku na emisije ogljikovega dioksida, proti spodbujanju boja proti homofobiji. Skupaj s poslancem Zverom pa je glasoval celo proti podaljšanju porodniškega dopusta s 14 na 20 tednov.

Večina podprla tajna pogajanja

Večina slovenskih poslancev je julija lani podprla pogajanja o tajnem sporazumu TTIP, na katerega za državljane izjemno problematično vsebino je pred kratkim opozoril Greenpeace. Takrat je samo Šoltes glasoval proti nadaljevanju pogajanj. Vzdržana pa sta bila Fajonova in Vajgl, preostali so pogajanja podprli. Še bolj problematično je bilo glasovanje februarja letos. Razen Šoltesa so namreč vsi naši poslanci podprli pogajanja o sorodnem sporazumu TISA, ki naj bi se nanašal na storitve, predvsem liberalizacijo in krepitev konkurence.

Kot lahko vidimo, evropski poslanci očitno marsikdaj glasujejo drugače od interesov svojih volivcev. Pri tem pa jim je gotovo v veliko pomoč dejstvo, da so njihove odločitve premalokrat pod drobnogledom javnosti in medijev. O njihovi odtujenosti od interesov ljudi in nedemokratičnosti postopkov znotraj parlamenta sicer veliko pove že samo dejstvo, da EU ne bi mogla biti sprejeta v EU, ker ne izpolnjuje osnovnih zahtev, ki jih sama zahteva od kandidatk za vstop.