Davčne blagajne

Davčni prihodki večji za 21 milijonov evrov

M.K.
16. 5. 2016, 13.57
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Finančna uprava RS je predstavila rezultate prvega trimesečja uporabe davčnih blagajn.

STA
Minister Dušan Mramor ocenjuje, da so davčne blagajne zaenkrat dosegle svoj namen.

Ministrstvo za finance je zadovoljno z gibanjem davčnih prihodkov, ki jih lahko pripišejo uvedbi davčnih blagajn. Podatki za prvo trimesečje kažejo, da so se glede na enako lansko obdobje povečali za približno, kar je v skladu s cilji. Minister Dušan Mramor zato ocenjuje, da je zakon zaenkrat dosegel svoj namen.

Iz podatkov je razvidno, da ima uvedba davčnih blagajn pozitivne učinke, ki se kažejo tako v povečanju prijavljenega prometa, ki izhaja iz dobav blaga in storitev, kot tudi povečanju vplačil DDV in večjemu številu prijav fizičnih oseb v zavarovanje.

Davčni prihodki pri DDV in dohodnini večji

Celoten promet uporabnikov davčnih blagajn, ki so zavezanci za DDV, je v obdobju februar - april 2016 znašal 5.387,4 mio EUR in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 293,3 mio EUR (5,7 odstotkov).

V obdobju od februarja do aprila 2016 so zavezanci vplačali 758,8 mio EUR DDV, kar je 33,6 mio EUR (4,6 odstotkov) več kot v enakem obdobju leta 2015.

Neto vplačila DDv so se povečala za 13,7 milijona evrov, neto vplačila DDV po obračunih (gostinstvo) so večji za 1,8 milijona evrov, dobave (promet) po obračunih pa je večji za 293 milijona evrov.

Aprila 2016 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015 so se DDV plačila povečala za 33,6 milijonov evrov, prispevki in dohodnina pa za 89,3 milijona evrov.

Zavezanci, ki uporabljajo davčne blagajne in ki so oddali obračun DDV v obravnavanih obdobjih, so izkazali 299,9 mio EUR neto vplačil DDV, kar je 19,8 mio EUR (7,1 odstotkov) več kot zavezanci, ki so oddali obračune v letu 2015.

"Skratka, rečem lahko, da je ta zakon, kot kažejo podatki, zaenkrat dosegel svoj namen," je dejal minister Mramor.

Pri tem je zanimivo, da so od tega v dejavnosti gostinstva mali zavezanci izkazali za 20,7 odstotkov več neto DDV kot v enakem obdobju lani. Del povečanih plačil v javnofinančnih prihodkih na postavki DDV je tako mogoče pripisati uvedbi davčnih blagajn ter izkazanim višjim dobavam blaga in storitev ter obračunanem DDV pri zavezancih, ki poslujejo gotovinsko.

Omejili delo na črno

Pozitivne učinke uvedbe davčnih blagajn pa je mogoče prikazati tudi na osnovi povečanja prijav v zavarovanje za socialno varnost, zaradi česar so se povečala plačila prispevkov za socialno varnost ter akontacije davka od dohodkov iz zaposlitve. Del teh prijav je posledica dejstva, da FURS s pomočjo podatkov v okviru davčnih blagajn nadzira tudi delo in zaposlovanje na črno. V prvih štirih mesecih 2016 je bilo pri zavezancih, ki uporabljajo davčne blagajne, v zavarovanje na novo prijavljenih 22.705 oseb pri 9.361 delodajalcih. Od tega je 9.808 novo prijavljenih oseb, ki izdajajo račune (blagajniki). Ob predpostavki, da vseh teh 9.808 oseb prejema zgolj minimalno plačo, lahko ugotovimo, da se je v javne blagajne iz tega naslova v obdobju februar – april 2016 steklo 7,0 mio EUR, kar je mogoče potrditi tudi s povečanimi vplačili javnofinančnih prihodkov.

Na dan 13. 5. 2016 je 54.035 davčnih zavezancev že prevzelo 72.522 digitalnih potrdil za uporabo sistema davčnega potrjevanja računov. Račune je prek davčnih blagajn davčno potrdilo 46.527 zavezancev, pri čemer podatki kažejo, da se zavezanci še vedno vključujejo v sistem. Do 13. 5. 2016 so zavezanci skupaj davčno potrdili že več kot 346 milijonov računov. Vlada RS je v proračunu 2016 predvidela 75,0 mio EUR dodatnih prihodkov iz naslova učinkov uvedbe davčnih blagajn.