Boštjan M. Turk je po mnenju ljubljanskega okrožnega sodišča v kolumni z naslovom Referenti in renegati razžalil zgodovinarja Jožeta Pirjevca.
Turk je v svojem zagovoru pred okrožnim sodiščem povedal, da nikakor ni nameraval žaliti Pirjevca. O spornem članku pa je dejal, da ni šlo za diskvalifikacijo Pirjevca.
Kolumna je izšla v reviji Reporter 13. junija 2011, Turk pa je v njej med drugim zatrdil, da je Pirjevec v svoji knjigi Tito in tovariši zapisal tudi: "Ob tem sem tudi sam preživel neke vrste psihoanalitično seanso, saj sem spremenil ime iz Giuseppe Pierazzi, kar sem bil dotlej, v Jože Pirjevec, kar sem od te knjige dalje." Turk je napisal, da je "Pirjevec stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, čeprav za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno svojih del in ga suvereno podpisal z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil pravilnost fašistične raznarodovalne politike."
"Takšen način osebne in politične diskreditacije najostreje obsojamo," so zapisali
Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je marca Turka razbremenilo krivde. Vrhovni sodniki v sestavi Marko Šorli kot predsednik ter Damjan Florjančič, Barbara Zobec, Vesna Žalik in Kristina Ožbolt so pritrdili Turkovemu zagovorniku Radovanu Cerjaku, da je zgodovinar Pirjevec kot politik javna oseba. Prav tako je pritrdilo zagovoru, da bi si lahko Pirjevec prej spremenil italijanski priimek, če bi to želel. Stroške plačila kazenskega postopka in vseh drugih izdatkov je naložilo zasebnemu tožilcu Pirjevcu.
V stranki Solidarnost pa so pred dnevi zapisali, da odločitev vrhovnega sodišča javnosti sporoča, »kako nepomembno je tako poznavanje slovenske zgodovine, še posebej zgodovinske situacije Slovencev v Italiji, kot tudi življenja in dela priznanega slovenskega akademika prof. dr. Jožeta Pirjevca«. Ogorčeni so začeli s peticijo v moralno podporo Jožetu Prijevcu.
