Pokojninska reforma

Pogačar: Brez panike

M.K.
29. 4. 2016, 13.25
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Tokratno pokojninsko reformo bodo spremljali številni ukrepi na trgu dela, ki bodo spodbudili hitrejše zaposlovanje mladih in omogočali daljše delo starejših.

Arhiv Svet24.si
Peter Pogačar: če bi v veljavi ostal prejšnji zakon, bi bile pokojnine, odmerjene po starih predpisih, nižje kot po novem.

Državni sekretar na ministrstvu za delo in eden ključnih soavtorjev Bele knjige Peter Pogačar ocenjuje, da bo sprejemanje pokojninske reforme tokrat lažje kot v prejšnjih dveh primerih. Vsi deležniki so se marsikaj naučili in ne bodo ponovili takratnih napak. In tudi razmere so drugačne. »Mislim, da je zavedanje ljudi o demografskih vprašanjih precej večje kot pred sedmimi leti, ko smo začeli prvo pokojninsko reformo,« je povedal v interjuju za Finance.

Namen tokratne Bele knjige je ponuditi dolgoročen pogled, ne le za prihodnjih pet ali šest let, da bi leta 2027 znova spreminjali upokojitvene pogoje. Zgleduje se po številnih državah, ki imajo nastavljene upokojitvene pogoje do leta 2040.

Pogačar meni, da bo razprava s socialnimi partnerji zagotovo tudi pomembna. Vendar na ministrstvu mislijo, da Bela knjiga in rešitve v pokojninskem sistemu zadevajo generacije, ki se zdaj vključujejo na trg dela, in zato želijo imeti sogovornike med mladimi. Prav oni bodo namreč financirali uveljavljen pokojninski sistem in se bodo tudi upokojevali po pogojih iz Bele knjige. Zato želijo široko javno razpravo, ki ne bo zamejena samo na socialni dialog.

"V tem trenutku smo država z eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših med 55. in 64. letom, nižjo ima le Grčija. Do leta 2020, ko bo čas za novo pokojninsko reformo, moramo zvišati stopnjo delovne aktivnosti. Nič nam ne bo pomagalo zviševanje predpisane upokojitvene starosti, če bo hkrati naraščalo število dolgotrajno brezposelnih starejših", je povedal Pogačar.

Za javni pokojninski sistem ni alternative

Mladi danes ne zaupajo pokojninskemu sistemu, prepričani so, da iz njega ne bodo dobili nič, in to je najslabše, kar se lahko zgodi sistemu, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti.

Pomembno je ljudem pravočasno naliti čistega vina: prepozno jim je dati te informacije tri leta pred upokojitvijo, saj takrat ni več dovolj časa za varčevanje v drugem stebru. Kako zagotoviti, da se bodo v prostovoljno varčevanje vključili tudi zaposleni v delovno intenzivnih panogah in da bodo tisti, ki so vključeni, plačevali dovolj visoke premije - to pa je izziv za javno razpravo. 

Pogačar ocenjuje, da se "ljudje vse bolj zavedajo, da ni pametno porabiti vseh sredstev v prvih dveh letih po upokojitvi, ko si še pri močeh, nič pa ne pustiš za obdobje, ko boš star 80, 90 let in boš res povsem odvisen od teh prihrankov."