Razkrivamo

Visoki dodatki za vodilne na državni agenciji

Anže Voh Boštic, podcrto.si
26. 4. 2016, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), trije namestniki in sedem pomočnikov direktorja so si med leti 2010 in 2014 izplačalo skupno za kar 344.000 evrov bruto dodatka za uspešno delo.

Arhiv
Največ dodatka, kar 77.700 evrov bruto oziroma povprečno dobrih 15 tisočakov na leto, je na ATVP dobil Damjan Žugelj, ki je bil direktor agencije do marca lani.

Največ za direktorja    
   
Največ dodatka, kar 77.700 evrov bruto oziroma povprečno dobrih 15 tisočakov na leto, je na ATVP dobil Damjan Žugelj, ki je bil direktor agencije do marca lani. Najvišji dodatek si je izplačal leta 2014, torej v zadnjem polnem letu svojega direktorovanja, ko je poleg osnovne plače 38.460 evrov bruto dobil še 19.010 evrov dodatka za delovno uspešnost.    
   
Anka Čadež, Marko Vozelj in Primož Pinoza, ki so med leti 2010 in 2014 opravljali funkcijo namestika direktorja ATVP, so v tem obdobju dobili skupno 131.300 evrov bruto dodatka za delovno uspešnost oziroma poleg letne plače od dobrih 30.000 evrov pa do 42.000 evrov bruto še povprečno dobrih 8700 evrov dodatka na namestnika na leto. Anka Čadež je še danes namestnica direktorja, Vozelj in Pinoza pa sta pomočnika direktorja.  

Nekoliko slabše pa se je godilo pomočnikom direktorja ATVP. Teh je bilo v posameznih letih od pet do sedem, v obdobju 2010 – 2014 so dobili skupno 135.000 evrov bruto dodatka za delovno uspešnost oziroma povprečno dobrih 4200 evrov bruto na leto na pomočnika. Dodatka so bili v vsaj enem letu deležni vsi pomočniki razen enega, ki ni med 2010 - 2014 dobil niti evra dodatka za delovno uspešnost.    
   
Delo na »posebnih« projektih    

Kot so nam pojasnili na agenciji, so vodilni delavci te dodatke dobili za delo na tako imenovanih posebnih projektih. Ti projekti menda terjajo povečan obseg njihovega dela, kot je na primer priprava osnutkov zakonov.    
  
Vsote si določajo kar sami    
   
Na agencijo smo povprašali, če nam lahko na primeru izplačanih 19.000 evrov dodatka nekdanjemu direktorju agencije Damjanu Žuglju v letu 2014 pojasnijo, kaj točno je direktor za ta denar naredil oziroma koliko ur dodatnega napora je moral vložiti v svoje delo, da si je zaslužil ta dodatek. Na ATVP nam na to vprašanje niso odgovorili.  Zapisali pa so, da si agencija na podlagi določil Zakona o trgu finančnih instrumentov sama določi, koliko dodatkov bo izplačala svojim zaposlenim. Merila za višino dodatkov pa da so določena v internem aktu agencije.    
   
Za komentar smo prosili tudi Žuglja, a nam je predstavnica za stike z javnostjo pri njegovem zdajšnjem delodajalcu, skladu Alpen Invest, sporočila, da naj se z našimi vprašanji obrnemo na ATVP.    
   
Kako torej ugotoviti, ali so izplačila visokih dodatkov za delovno uspešnost na agenciji upravičena? Nenazadnje direktorji ostalih javnih organov na primer zakone pripravljajo v okviru rednih delovnih obremenitev in si za to ne izplačujejo več tisoč ali celo deset tisoč evrov dodatkov.    

Arhiv Svet24
Marko Vozelj


   
Revidirali so jih le enkrat

Ker je ATVP samostojen in neodvisen javni organ, je za revidiranje njenega poslovanja pristojno računsko sodišče. A to je poslovanje agencije po dostopnih podatkih na spletni strani sodišča revidiralo le enkrat, leta 2003.    
   
Je pa računsko sodišče lani izdalo še poročilo o učinkovitosti ureditve financiranja javnih agencij in javnih skladov. Podrobnosti poslovanja ATVP takrat ni preučevalo. V poročilu pa računsko sodišče ugotavlja, da je zakonodaja »predvsem na področju zaposlovanja, določanja nekaterih pravic zaposlenih ter materialnih stroškov za javne agencije in javne sklade ohlapnejša in dopušča, da si omejitve praviloma določajo sami. Računsko sodišče pri tem meni, da bi bile nekatere omejitve smiselne.«    
   
Glede na obremenjenost računskega sodišča verjetno nikoli ne bomo dobili neodvisnega odgovora, ali so si vodilni v ATVP z nekdanjim direktorjem na čelu dejansko prislužili slabih 350.000 dodatkov za delovno uspešnost med leti 2010 in 2014.    
  

Arhiv Svet24
Anka Čadež


V žepe namesto v proračun    
   
V kolikor pa je znesek izplačanih dodatkov bil previsok, pa je bil s tem oškodovan tudi državni proračun. ATVP sicer za svoje delovanje ne dobiva davkoplačevalskega denarja, saj jo financirajo gospodarske družbe, ki jih nadzruje. Na primer, vsako podjetje, ki se odloči za javno ponudbo odkupa svojih delnic, mora ATVP plačati določeno takso. S taksami ATVP letno zasluži okoli tri milijone evrov. V kolikor agencija v posameznem letu dobi več denarja od taks, kot pa ga porabi za svoje delovanje, mora ta presežek nakazati v državni proračun. Tja bi torej romalo tudi več 100.000 evrov, ki jih je ATVP namesto tega porabila za izplačilo dodatkov.    
   
Vplačila v državni proračun so tudi razlog za nedaven spor med vlado in ATVP. Vlada v začetku aprila ni potrdila letnega poročila agencije za leto 2015. Agencija je lani zaslužila 165.000 evrov več, kot jih je porabila, a želi ta sredstva kot rezervo zadržati zase. Vlada pa zateva, da agencija dobrih 152.000 evrov plača v državni proračun.    
   
Finančno ministrstvo smo vprašali, kako v luči tega spora ocenjuje visoke dodatke vodilnih v ATVP v preteklih letih. Ministrstvo nam je odgovorilo le, da si ATVP višino dodatkov določa sama, nadzor nad gospodarno in učinkovito rabo sredstev agencije pa opravlja računsko sodišče.    
   
Praksa se nadaljuje…    
   
Izplačevanje dodatkov za delovno uspešnost se nadaljuje tudi pod novim direktorjem agencije, Milošem Časom. Podatke nam je ATVP posredovala v neto zneskih. Čas je od maja lani, ko je postali direktor, do konca leta dobil dobil dobrih 5200 neto evrov dodatka za delovno uspešnost. Namestniki pa so v celem letu dobili od dobrih pet do slabih osem tisoč evrov neto dodatka.    
   
Nov direktor je po pojasnilih tiskovne predstavnice ATVP nekoliko znižal dodatek za povečan obseg dela ter zmanjšal število projektov, kljub temu so si vodilni na ATVP lani izplačali skupno za 35.000 evrov neto dodatka za delovno uspešnost.

Članek je bil objavljen v sodelovanju z neodvisnim raziskovalnim medijem podcrto.si