Slovenija

Poljaki bodo kupili še preostali delež Trima

E.R./STA
4. 4. 2016, 10.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Družba European Architectural System, za katero stoji poljski sklad Innova, je danes objavila namero za prevzem še preostalega deleža Trima.

Arhiv Svet24
Poleg Poljakov se je za nakup Trima na koncu neuradno potegoval še Trimov irski tekmec Kingspan, pred tem pa naj bi ponudbi oddala še idrijski Kolektor in avstralski Metroll.

Sklad Innova je že lastnik 8.910.157 delnic oz. 97,45-odstotnega deleža Trima, prevzemno ponudbo za preostali delež pa bo objavil najkasneje v 30. dneh in ne prej kot v 10. dneh.

Kot izhaja iz danes objavljene prevzemne namere, objavljene v časniku Delo, je družba European Architectural System o nameri za prevzem že obvestila agencijo za trg vrednostih papirjev, agencijo za varstvo konkurence ter upravo in zaposlene v Trimu.

Prodajni postopek 97,45-odstotnega deleža Trima se je uradno končal konec marca, ko so Poljaki konzorciju prodajalcev pod vodstvom NLB plačali kupnino.

Konzorcij, v katerem so imele lastniške deleže v Trimu država, DUTB in devet bank - NLB, Banka Koper, SKB banka, Raiffeisen banka, Gorenjska banka, NKBM, Abanka, SID banka in Unicredit banka - je kupoprodajno pogodbo sklenil 14. decembra lani. Pogodba se je poleg pridobitve deleža v Trimu nanašal tudi na finančni dolg skupine in 44,9-odstotni delež v Trimu MSS.

Poleg Poljakov še Irci, Avstralci in idrijski Kolektor 

Poleg Poljakov se je za nakup Trima na koncu neuradno potegoval še Trimov irski tekmec Kingspan, pred tem pa naj bi ponudbi oddala še idrijski Kolektor in avstralski Metroll.

Zaključni del postopka prodaje podjetja, ki se po hoji po robu insolventnosti vrača na pota stare slave, so sicer pospremili številni izrazi nasprotovanja. Po mnenju lokalne skupnosti, Trimovega sindikata, malih delničarjev in nekaterih drugih namreč prodaja vnovič uspešnega podjetja v času njegovega okrevanja ne prinaša nič dobrega.

Bojijo se namreč, da bo šlo novemu lastniku le za lastno korist, 350 delavcev matične družbe pa naj bi pri tem potegnilo krajši konec ali celo ostalo brez služb, kar naj bi v trebanjski in sosednjih občinah povzročilo socialno krizo ter nazadovanje.