Slovenija

Kdo rešuje Alpino ali kdo bo zaposlil 50 let starega čevljarja?

pl
17. 2. 2016, 06.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

V sredini lanskega poletja je mesto direktorice Alpine zasedla Barbara Vtič Vraničar, ob pomoči skupine dragih svetovalcev pa le nekaj mesecev kasneje začela odpuščati. Delavci se sprašujejo, zakaj vodilni načrtno uničujejo žirovskega čevljarja in mogočno tovarno.

Alpina
Alpino so gradile številne generacije Žirovcev in slednji pravijo, da zaprtja ne bodo kar tako dopustili.

Alpina
Barbara Vtič Vraničar, direktorica Alpine: »Če želimo doseči te cilje, pa so potrebni ukrepi za optimiziranje stroškov skozi proces poslovnega prestrukturiranja«

Prejšnji teden je direktorica Barbara Vtič Vraničar sklicala sestanek za vse zaposlene. »Še nikoli ni poklicala vseh zaposlenih naenkrat,« nam je povedala delavka Alpine. A tokratni sestanek je bil velik šok. Sporočila jim je, da bodo začeli odpuščati. Prvi bodo odpuščeni že v marcu. Prijazno pa jim je tudi zabičala, da če bo kdo izmed njih dal izjavo za javnost, bo takoj ostal brez službe. Delavce je strah, nihče izmed njih se ne želi javno izpostaviti. Vsi se bojijo za svojo službo, čeprav nekje v ozadju dobro slutijo, da tisti, ki bodo odšli marca, ne bodo zadnji. V zraku žirovske tovarne so neodgovorjena vprašanja: Kam bomo šli? Kdo bo zaposlil 50 let starega čevljarja?

Alpina je nekoč imela 1990 zaposlenih

Alpina je bila daljnega leta 1945 zadruga, dve leti kasneje je postala državno podjetje Tovarna športnih čevljev, leta 1952 pa je Alpina prešla v družbeno lastništvo.

»Že leta 1953 je začela izvažati na Poljsko in isto leto organizirati lastno prodajno mrežo po Jugoslaviji (Sarajevo in Ljubljana). Prodajna mreža (več kot 60 prodajaln) je ves čas skrbela za likvidnostna sredstva. Glavna smer pa je bil izvoz na Zahod, prav kmalu več kot 60 odstotkov proizvodnje. V začetku, ko so potrebovali devize, so včasih prodajali celo pod lastno ceno. Kar zadeva proizvodnjo, je Alpina ves čas težila k posodabljanju, mehanizaciji in avtomatizaciji. Delavci pa so se pri tem samoupravno odpovedovali delu plač, da so ostali konkurenčni. Na drugi strani je v začetku  70. let Alpina začela množično štipendiranje, odpirala pa je tudi oddelke poklicne šole,« nam je povedal upokojeni delavec Alpine Nejko Podobnik.

pl
Zaposleni so prestrašeni, ne upajo na glas govoriti o Alpini, saj jim direktorica grozi z izgubo službe.

Žirovska Alpina je bila nekoč, poleg Peka in Planike, tretja največja tovarna čevljev v Sloveniji. »V stečaj sta šla tako Planika kot Peko, zdaj pa brezdušni koristolovci (pod dežnikom ekonomičnosti) grozijo, da bodo uničili še Alpino,« pravi Podobnik. Dodal je, da so predhodniki zdajšnjega vodstva v okviru Holdinga 2 s krediti kupili 56 odstotkov Alpine, pa še to ob zlorabi notranjih informacij. Žirovska družina Kopač, ki je tedaj nameravala kupiti del Alpine in je že pred tem imela 16-odstotni delež, je ponudila največ, 15.000 takrat še slovenskih tolarjev za delnico, Holding 2 pa je še isti dan, kot pravi sogovornik, na telefonski klic tedanjega predsednika upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe (SOD) Milana Podpečana (NSi) njegovemu sinu, direktorju Holdinga 2 Branku Podpečanu, ponudil 15.010 slovenskih tolarjev. Tako je Holding 2 pridobil 56 odstotkov Alpininega premoženja. 

Podobnik se spominja, kako je Alpina višek dosegla sredi 80. let, ko je štela 1990 zaposlenih, proizvedla pa je dva in pol milijona parov obutve, od tega kar skoraj pol milijona smučarskih čevljev. »To je bilo v času direktorja Tomaža Koširja. Plače so ob tem ves čas zaostajale za republiškim povprečjem, manj kot 300 nemških mark. Šele Bojan Starman si je zadal, da bi morali doseči vsaj 800 nemških mark plače, kar se je ob koncu njegovega mandata tudi uresničilo,« še pravi Podobnik in zaključi: »Zdaj, kot vemo, je naročil še dovolj. V tekaški obutvi ima Alpina 30-odstotni svetovni tržni delež in na zadnji olimpijadi v Sočiju je bilo kar 36 kolajn doseženih s čevlji Alpine.« 

Iz prisilne poravnave je Alpina pred leti prešla v stoodstotno lastništvo DUTB oziroma slabe banke. Prejšnji direktor Matjaž Delopst je moral iti, saj ni hotel pristati na reorganizacijo. Se bo z novo direktorico uresničila ideja o selitvi celotne proizvodnje v BiH? 

Kvaliteten čevelj iz najtršega usnja

sta
Žirovski župan Janez Žakelj nima zaupanja v trenutno vodstveno ekipo Alpine.

Zdajšnja direktorica je podpisala pogodbo s svetovalno službo Admetam, ki za svoje delo zaračunava visoke zneske. A kot pravijo delavci, njihovo svetovanje ne vodi k rešitvi. Direktorica po njihovem mnenju troši še kako potreben denar, s katerim bi lahko zagotovila plače in nakupila material za izdelavo čevljev. »Ne upoštevajo domačih tehnologov, ne upoštevajo našega razvoja. Direktorica je na glavno mesto tehnologa pripeljala človeka, ki niti narisati ne zna čevlja, kaj šele, da bi ga znal izdelati,« se jezijo delavci. Bojijo se, da je zaprtje Alpine v Žireh skrbno načrtovano, da so prva odpuščanja le začetek in da bo tovarna še letos zaprla svoja vrata.

»Sedanje vodstvo Alpine načrtno uničuje naše delo, zaničuje naše znanje, tepta več kot 60 let staro čevljarsko tradicijo. Strah nas je, da je prepozno,« so povedali delavci. Katastrofe, ki sledi, če bo Alpina v Žireh zaprla svoja vrata, se dobro zaveda tudi žirovski župan Janez Žakelj: »Po sestankih z direktorico Vtič Vraničarjevo lansko jesen, ko nisem dobil ničesar razen obljub, sem se konec januarja sestal z njo in jo prosil za konkretne rezultate vodstva in ekipe svetovalcev. Obljubila mi je, da me bo obvestila do sredine februarja. Res sva se sestala, a povedala mi je le podatke, ki so jih dobili tako zaposleni kot sindikalisti in tudi vsi ostali – izjavo za javnost. V razgovoru pa mi žal ni uspelo dobiti prav nobenega podatka o viziji in strategiji, ki jo zasleduje tim svetovalcev z direktorico na čelu. Dobil nisem prav nobenega podatka o tem, kakšne cilje zasledujejo glede iskanja strateškega partnerja, morebitnega sklada, ki bi vložil v Alpino. Nisem dobil nobenega namiga glede načrtov za prestrukturiranje športnega dela proizvodnje.« 

Kot je še povedal Žakelj, nima zaupanja v trenutno vodstveno ekipo Alpine in bo v prihodnjih dneh organiziral sestanek z vodstvom zavoda za zaposlovanje v Kranju. »V Žireh smo v zadnjih dveh letih na pobudo Združenja malega gospodarstva s pomočjo občine že obudili stare proizvodne prostore mizarske delavnice, v katerih zdaj dela osem 'garažnih' podjetij. Dve od teh že pridobivata dokumentacijo za gradnjo proizvodnih prostorov v naši industrijski coni. Prav tako se te dni odpira v upravnem delu stavbe cowokring center. Ker je podjetniški duh v Žireh živ in so ljudje delavni in iznajdljivi, moramo skupaj z državo poiskati možnosti zanje. Žal nisem dobil enega samega namiga, da bi svetovalna ekipa ob prestrukturiranju imela v načrtu tudi te vidike,« je zaključil župan.

Direktorica ne upošteva sindikata 

Predsednik sindikata ZSSS v Alpini Roman Miklavčič je za Svet24 povedal, da se nikakor ne strinja s trenutno situacijo. »Odpuščanje delavcev je za naš kraj katastrofa. Veliko je takšnih, kjer sta oba, mož in žena, zaposlena v Alpini. To so ljudje, ki so stari okrog 40 in 50 let; kje bodo dobili službo? To so čevljarji, nimajo druge izobrazbe, ne znajo delati drugega.« Dodal je, da bodo v marcu odpustili 55 zaposlenih. Najprej bodo odpustili nekaj tehnologov, del vzorčnega oddelka, sledila bo čistka v skladišču, v sekalni. Vse dokler še zadnji delavec ne bo dokončno zaprl vrat žirovske tovarne. »Direktorica ne upošteva sindikata, ne delavskega sveta in ne pristaja na pogajanja. Vir informacij so le njene izjave za javnost, ne dovoli, da bi sindikat ali zaposleni karkoli sporočili javnosti,« je zaključil Miklavčič.

osebni arhiv
Sindikalist Roman Miklavčič: »Odpuščanje delavcev je za naš kraj katastrofa. To so ljudje, ki so stari okrog 40 in 50 let; kje bodo dobili službo?"

Rezultat poslovanja je negativen

Kakšno je trenutno stanje Alpine, smo vprašali tudi direktorico Barbaro Vtič Vraničar: »Alpina je poslovno leto zaključila s 47,372 milijona evrov prihodkov. Zaradi učinka finančnih obveznosti (obresti za kredite) pa je končni rezultat poslovanja negativen v višini 522 tisoč evrov. V družbi Alpina, d. o. o., je zaposlenih 355 ljudi, v skupini, ki poleg Alpine šteje še 11 družb, pa več kot 1500. Kot je običajno za ta del sezone, potekajo intenzivne prodajne aktivnosti na vseh prodajnih programih. Ravnokar smo zaključili predstavitve na sejmih, kjer smo predstavili nove kolekcije obutve za jesen in zimo 2016/17.« Povedala je še, da želijo s spremembami Alpino postaviti ob bok drugim konkurentom na globalnem trgu, kjer so do zdaj zaradi višjih stroškov in posledično višjih prodajnih cen težko ohranjali konkurenčnost.

»V prihodnje bomo še bolj prilagajali kolekcije pričakovanjem in zahtevam sodobnih kupcev ter ostali osredotočeni na razvoj. Poleg utrjevanja naše pozicije na obstoječih trgih že vstopamo tudi na nova tržišča. Z napovedanimi spremembami nameravamo okrepiti in utrjevati blagovno znamko Alpina. Če želimo doseči te cilje, pa so potrebni ukrepi za optimiziranje stroškov skozi proces poslovnega prestrukturiranja. Naš cilj je ohraniti v Žireh čim večje število delovnih mest,« je pojasnila Vtič Vraničarjeva. Zanikala je, da ne upošteva domačega znanja, na vprašanje, zakaj je zaposlenim prepovedala dajati izjave za javnost, pa je odgovorila, da vprašanja ne razume povsem dobro.

Vtič Vraničarjeva imenuje odpuščanje delavcev reorganizacija procesov. Potrdila je, da se bodo odpuščanja začela v marcu, trajala pa bodo vse do konca leta 2016. »Naš cilj ni zapreti vrata Alpine, prav nasprotno. Želimo ohraniti tradicijo čevljarstva v Žireh in želimo zgraditi novo prihodnost za Alpino,« je še pojasnila. Želi si še, da bi mediji znali prepoznati razliko med prizadevanji za ohranitev podjetij in zagotavljanjem nadaljnje rasti ter na drugi strani lomastenjem in uničevanjem podjetij. A žal tega Žirovci ne prepoznajo. Morda zato, ker so Alpino gradile številne generacije in ker je Alpina številnim generacijam tudi omogočila, da so izšolale svoje otroke. Kot pravijo, ne bodo dovolili, da ta Alpina zapre svoja vrata. Če le še ni prepozno, če le ni papir, na katerem je vrstni red odpuščanja, že napisan in podpisan. Če le morda še ni znan datum, ko bo zadnji žirovski čevljar zaprl vrata njihove Alpine.