Slovenija

»Banka ne more biti talka tvoje kariere«

sta/ss
10. 2. 2016, 19.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Presenetljiv odstop Janka Medje z mesta predsednika uprave NLB, do katerega je prišlo kljub stomilijonskemu dobičku, je sprožil vrsto špekulacij. Kdo je obračunal z Medjo in kdo bo prevzel NLB?

sta
Janko Medja

Janko Medja ostaja zaposlen v Novi Ljubljanski banki še 12 mesecev, a bo delal od doma, saj v banko nima več vstopa. Medja je po poročanju portala Siol prejšnji ponedeljek ostal na bolniškem dopustu, nakar je dokončno ugotovil, da bo najpozneje v desetih dneh moral oditi z vrha banke. Za danes je namreč sklicana skupščina delničarjev banke.

Medja je nato v petek izsilil sklic petkove seje nadzornega sveta, kjer je nadzornikom povedal, da ne pristane na šest plač odpravnine, kolikor mu pripada po pogodbi o sporazumni prekinitvi. V odstop je privolil šele, ko so ga k temu prisilili nadzorniki in preostali člani uprave z argumentom, da »banka ne more biti talka tvoje kariere«. Z njimi se je po informacijah omenjenega portala dogovoril, da v banki ostane zaposlen še 12 mesecev z nekoliko nižjo plačo od trenutne, delo pa bo opravljal od doma.

Kdo bo v novi upravi?

Med kandidati za novo upravo se že omenja več imen. Zelo verjetno se bo mesto predsednika ponudilo Davidu Benedeku, zdajšnjemu predsedniku uprave Triglava International, sicer pa članu uprave NLB v času predsednika Boža Jašoviča, ki je to funkcijo zasedal pred Medjo.

Kot član uprave se omenja Igo Gruden, ki je trenutno predsednik uprave Probanke in član nadzornega sveta naftnega trgovca Petrol. Prisilni upravi Probanke namreč kmalu poteče mandat, Probanka pa se bo s Factor banko, ki je prav tako v nadzorovani likvidaciji, pripojila Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Pri imenovanju nove uprave NLB bo beseda pripadla prvemu človeku Slovenskega državnega holdinga Marku Jazbecu, ki je iz banke moral oditi po prihodu Medje na njeno čelo. NLB je sicer pred delno privatizacijo, država namreč namerava obdržati le 25-odstotni kontrolni delež plus eno delnico, pri tem pa noben delničar ne bo mogel kupiti večjega deleža od države, je zapisano.

V NLB menjujejo upravo, režejo ostanke Medjeve klike, ki jo je nastavil nekdanji finančni minister Šušteršič.

Kupci ne stojijo v vrsti

Kupci po vsej verjetnosti ne bodo razvezali svojega mošnjička za nakup deleža banke, ki ne bo kontrolen. Po drugi strani pa tudi ni videti, da bodo nadzorniki sprejeli potrebne ukrepe, da upravljanje banke naredijo vsaj manj klientelistično, da bi lahko začela delovati kot sistemska banka, ki lahko z investicijami spodbuja razvojne cikle.

Grenke izkušnje namreč učijo, da politika in uprava banke NLB to dojemata kot sistemsko samo takrat, ko breme slabega poslovanja z dokapitalizacijami prevzamemo davkoplačevalci. V vsem ostalem času pa deluje kot bankomat za dvig kreditov na lepe oči.

Računsko sodišče napoveduje pregled

Ko je računsko sodišče izvajalo revizijo DUTB za leto 2013, so opazili nekaj tveganj, povezanih s prenosom slabih terjatev z NLB na DUTB. "Nepravilnosti ali nesmotrnosti so se dogajale tam, od koder so bile terjatve prenesene. Ker pri reviziji DUTB nismo mogli odgovoriti na vsa vprašanja, ki so se nam v zvezi s tem porodila, sledi zdaj pregled NLB," je pojasnil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Pregledali pa bodo tudi sponzorske in svetovalne pogodbe na največji državni banki, tudi s podjetjem R.U.R., ki je v lasti Draga Kosa, k čemur jih je zavezal državni zbor. "To je neposredna zaušnica nadzornemu svetu NLB, ki je ocenil pogodbo z R.U.R. kot neproblematično," je dodal Vesel. Zanikal pa je očitke, da je računsko sodišče orodje v rokah kogarkoli, ki bi rad zamenjal nadzornike NLB.