Slovenija

Brglez upa, da bo nova hrvaška vlada modrejša

STA
6. 1. 2016, 11.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Predsednik DZ Milan Brglez je v nagovoru udeležencem 20. posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju poudaril, da težav, s katerimi se sooča EU, ne bomo rešili, če jih bomo reševali vsak po svoje. Unija mora po njegovih besedah najti enotni odgovor na izzive časa, v katerem živimo.

STA
Brglez je diplomatom sporočil, da mora EU izzive reševati skupaj.

Kot je dejal Brglez, ponovno vzpostavljanje meja ni rešitev, temveč prav nasprotno, je podpisovanje smrtne obsodbe EU, kot smo jo poznali, in je zanikanje idealov, na katerih je bila zgrajena.

Glede odnosov s sosednjimi državami je Brglez dejal, da ima Slovenija načeloma urejene z vsemi - "gotovo to velja za Avstrijo, Italijo in Madžarsko, nekoliko manj za Hrvaško". Odnosi s Hrvaško so po njegovih besedah trenutno na precej nejasni ravni, zaupanja med državama pa ni v izobilju.

Kot je poudaril, je glavni razlog gotovo to, da je do sedaj Hrvaška že večkrat odstopila od dogovorjenih okvirov, kar vzbuja skrbi. Izrazil je upanje, da bo nova hrvaška vlada modrejša, kot je bila dosedanja.

"Predvsem upam, da ne bo nabirala cenenih političnih točk na resnih vprašanjih - na zadevah, ki velikokrat segajo v bistvo nacionalnega interesa. Populizem je namreč skrajno nevaren, saj ko se enkrat začne, ga je težko ustaviti," je dejal Brglez.

Izrazil je upanje, da bo Hrvaška nadaljevala sodelovanje v arbitražnem postopku. Po njegovem mnenju bo vztrajanje pri arbitražnem sporazumu na dolgi rok bistveno pripomoglo tudi k boljšim odnosom med Slovenijo in Hrvaško ter k podobnim zgledom reševanja odprtih vprašanj v regiji.

Brglez se je zavzel za dobre odnose z našimi zaveznicami, s stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN, državami Brics in državami, s katerimi ima Slovenija sklenjena strateška partnerstva. Ti odnosi morajo biti na karseda visoki ravni. Slovenija je lahko resen sogovornik, če se le zna pravilno pozicionirati in ohranjati odnose na vseh ravneh ter če vodi primerno zunanjo politiko, je dejal.

Izpostavil je tudi odnose s srednjo Evropo in Zahodnim Balkanom. Slovenija mora po njegovih besedah postati ena od soustvarjalk srednje Evrope, ne le njen pasivni del, ampak gonilna sila.

"Ne glede na format je ključno, da Slovenija aktivno sodeluje v večini aktivnosti držav srednje Evrope. Ne samo zato, ker je del tega območja, ampak predvsem zato, ker mora srednja Evropa postati eden pomembnih nosilcev prihodnjega razvoja EU," je poudaril.

Glede držav Zahodnega Balkana je dejal, da morajo dobiti in imeti evropsko perspektivo. Brez integracije teh držav namreč lahko EU stagnira in se ne razvija. Je pa res, da morajo tudi te države same opraviti svojo domačo nalogo, Bruselj je namesto njih ne bo, je še dejal Brglez na zadnji dan tridnevnega slovenske diplomacije.