Slovenija

Inšpektorji nad najšibkejše! Tokrat so tarča otroški bazarji

Matej Klarič
4. 1. 2016, 06.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Iz nekaterih šol so pred decembrskimi tržnicami, ki potekajo že vrsto let, starše obvestili, da zaradi zakonskih predpisov otroci ne bodo več smeli prodajati svojih izdelkov.

Dolenjski list
Ali je res smiselno tako strogo nadzirati dejavnosti, kjer zbrani denar ni tako velik, sredstva pa lahko pomagajo socialno ogroženim?

Kot je v navadi, veliko šol decembra pripravlja šolske bazarje oziroma tržnice, kjer se prodajajo izdelki, ki jih naredijo otroci v šoli ali pa doma s svojimi starši.

Šole so tako zbrale nekaj denarja in ga namenile za različne zadeve, najpogosteje za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin, za nakup učbenikov ali plačilo šolskih izletov.

Opozorilo tržnega inšpektorata

Pred kratkim pa je tržni inšpektorat nekatere šole, o katerih je bil seznanjen, da na njih prodajajo praznične izdelke, obvestil o kršitvah predpisov. Za zdaj sicer ni kaznoval še nobene. Ravnatelji so nad početjem ogorčeni. S tržnega inšpektorata pojasnjujejo, da se glavna težava skriva v tem, da so cene izdelkov označene, kar pa po zakonski definiciji pomeni ukvarjanje s pridobitno dejavnostjo, kjer je treba zadostiti zakonsko predpisanim pogojem, ki so odvisni od posamezne dejavnosti.

Problematično označevanje cen

Največji problem torej inšpektorat vidi v določanju in označevanju cen posameznih izdelkov. Nekatere šole so se zato odločile, da bodo namesto plačila na prazničnih tržnicah pobirale prostovoljne prispevke, pri čemer so napisale priporočene zneske plačila. Toda v inšpektoratu tudi to dejavnost vidijo kot problematično. Pri prostovoljnih prispevkih namreč cena oziroma višina prispevka vnaprej ne sme biti določena. Vprašanje je, ali bodo šole morale v prihodnje opustiti tradicionalni otroški bazar, da bodo zadostile vse bolj strogim in prepogosto krivičnim ter nesmiselnim državnim pravilom.

Spravljajo se na nemočne

Postavlja se tudi vprašanje, ali je res smiselno tako strogo nadzirati takšne dejavnosti, kjer zbrani denar ni tako velik, sredstva pa lahko med drugim pomagajo najbolj socialno ogroženim. Nekatere države v EU poslujejo povsem dobro tudi brez tako strogih predpisov. Na Zahodu, ki nam naj bi bil za zgled, na primer neuradni račun velikokrat napišejo kar na roke. Vlada hoče povsem izkoreniniti črno ekonomijo, a se pri tem spravlja prav na najšibkejše, medtem ko večji poslovni subjekti še vedno prepogosto, zaradi premalo inšpektorjev, ohlapnih pravil in neustreznih zakonov, uidejo nadzoru in kaznim ter celo kopičijo dolgove.

1,6 milijarde neizterjanih dolgov

Nekateri največji poslovni subjekti državi dolgujejo tudi po več kot deset milijonov evrov, skupaj pa vsi dolgujejo kar vrtoglavih 1,6 milijarde evrov. Spomnimo se tudi, kakšne količine denarja gredo iz države v davčne oaze, pa vlada tudi na tem področju še ni naredila skoraj ničesar. Skrajni čas je, da se pozornost preusmeri na sistemsko urejanje tovrstnih anomalij in kršitev, ki veliko bolj prizadenejo državne finance. Vsekakor bo to bolj smiselno od kriminaliziranja nič hudega slutečih posameznikov, v tem primeru celo otrok.