Slovenija

Na Kemijskem inštitutu podelili devete Preglove nagrade

STA
7. 12. 2015, 20.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Na tradicionalnem prednovoletnem srečanju Kemijskega inštituta so podelili Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Nagrade, ki jih na inštitutu podeljujejo že devetič, so prejeli Mojca Simčič, Rok Gaber in Anže Smole.

STA

"Eden od pomembnih ciljev Kemijskega inštituta je prenos novega, inovativnega znanja v družbo s poudarkom na delu z mladimi in sodelovanju z gospodarstvu, je v uvodnem delu dogodka povedal direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. "Skrbeti moramo za podmladek in sodobno opremljene ter vrhunske laboratorije, saj imamo le na ta način lahko priložnost za napredek," je dodal.

Državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Margareta Guček je v govoru podarila, da je Kemijski inštitut na področju kemije in sorodnih ved vodilna raziskovalna inštitucija v regiji, ki je svetovno prepoznan po znanstveni odličnosti s posebnim poudarkom na prenosu znanja v gospodarstvo.

Aktivnosti prenosa znanja inštituta v gospodarstvo se odražajo s številnimi pogodbami z gospodarstvom. Od začetka leta 2013 do konca avgusta 2015 so namreč na podlagi 110 pogodb z domačo industrijo in 13 pogodb s tujimi podjetji ustvarili prihodke v skupni vrednosti skoraj 6,5 milijona evrov.

Ena izmed ključnih nalog države je po besedah Guček Zakoškove iskanje poti ter premoščanje vrzeli med raziskavam in trgom. "Znanje, ki ga ustvarjajo raziskovalci, razvojniki v institucijah znanja in tudi v podjetjih, je namreč osnova za preboj, razvoj, gospodarsko rast in nenazadnje za uspešnost družbe. Ta preboj bo dosežen z ljudmi, kot so raziskovalci na Kemijskem inštitutu, ki se na odzive sodobnega časa odzivajo pravočasno, jim sledijo ter so tudi ustvarjalci teh izzivov," je prepričana.

Na izbor letošnje Preglove nagrade se je prijavilo 15 kandidatov in kandidatk. Komisija je je pri ocenjevanju upoštevala predvsem izvirnost, objave v vrhunskih revijah, nakazovanje nadaljnjih smeri razvoja znanosti na posameznih področjih in vpliv doktorskega dela na širšo družbo, je povedal predsednik komisije Goran Dražić s Kemijskega inštituta.

Simčičeva se je v doktorskem delu ukvarjala z vprašanjem ogroženosti in možnosti ohranjanja edine slovenske avtohtone pasme cikastega goveda.

"Doktorat je prinesel veliko novih in inovativnih znanj na področju karakterizacije ogroženih genetskih virov in pokazal na pristop, kako se na znanstveni in strokovni način lotiti reševanja ogroženih vrst in širše ohranjanja kulturne dediščine," je v obrazložitvi nagrad zapisala komisija.

Gaber je v delu uporabil modularne DNA vezavne proteine kot orodje za pospešitev metabolnih poti v živih organizmih in za uvedbo novih signalnih poti v človeških celicah tako, da so izvajale osnovne računske operacije.

Po besedah komisije je z raziskavo predstavil možno pot razvoja biološkega računalništva. "Delo je izjemen prispevek k znanosti in razvoju biotehnologije in sintezne biologije in vsebuje tako industrijsko zelo uporabne ugotovitve in rešitve kot tudi vizionarstvo na področju biološkega računalništva," piše v obrazložitvi nagrad.

Smole pa je razvil izvirno in izjemno kompleksno protivnetno napravo osnovano na gensko spremenjenih sesalskih celicah, ki samostojno zaznava vnetne procese v telesu in ob pristnosti vnetnega signala sproži terapevtski odziv.

"Mikroenkapsulirane sesalske celice z vgrajeno protivnetno napravo je avtor vstavil v trebušno votlino miši in dokazal zmanjšanje bolezenskih znakov pri umetno povzročenem vnetju črevesja. S tem je predstavil možnost in dokazal učinkovitost novega sintezno-imunološkega pristopa za avtonomno protivnetno terapijo," je zapisala komisija.