Slovenija

Begunska kriza odprla pandorino skrinjico

STA
15. 11. 2015, 12.37
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Po napadih v Parizu je slišati opozorila, da se bo še okrepila nestrpnost proti beguncem, ki jo je na spletu zaznati zadnje tedne. Pred ponedeljkovim mednarodnim dnevom strpnosti pa se pojavljajo tudi obsodbe sovražnega govora in groženj ter pozivi k ostrejši politiki pregona teh dejanj. Nekateri ocenjujejo, da bo za to treba spremeniti zakonodajo.

Arhiv Svet24

Svet za odziv na sovražni govor je nedavno opozoril na različne primere sovražnega govora, spodbujenega z begunsko krizo na spletnih družbenih omrežjih, ob tem pa pozval k prijavi sovražnega govora policiji, saj sklepajo, da so pristojne institucije zadnje čase splet vendarle prepoznale kot javni prostor. Novinarji Reporterja in Demokracije pa so pred meseci zoper neznanega storilca podali ovadbo zaradi grožnje novinarjem na Facebooku, a jo je tožilstvo zavrglo.

To je le nekaj primerov, ki so znova sprožili vprašanja o tem, ali je zakonodaja na področju pregona sovražnega govora in groženj na spletu pri nas primerna. Mnenja o tem so deljena.

S pojavom beguncev na naših mejah so grožnje zoper njih postale konkretne

Ob poplavi sovražnega govora v povezavi z migranti Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo na ljubljanski pravni fakulteti opozarja na razliko med abstraktno in realno grožnjo. Danes, ko so migranti že pri nas, tako sovražnega govora zoper njih ne bi smeli več ignorirati.

"Danes govoriti 'pobijmo jih' je drugače, kot če je to kdo v Sloveniji izjavil pred enim letom." Družbeni kontekst se je po njegovih besedah spremenil, taka izjava lahko danes dejansko pomeni grožnjo za javni red in mir, saj imamo migrante na naših poljih in lahko nekdo dejansko prime puško in začne streljati.

Če je šlo pred enim letom še za abstraktne grožnje, danes to ni več to, je poudaril Završnik. "Pred enim letom namreč ni bilo konkretne nevarnosti, da pride do nereda, danes pa takšna nevarnost obstaja, saj so migranti že v našem 'paradižu'." Prav zato bi se po prepričanju Završnika danes moralo kaj spremeniti v politiki pregona in tolmačenju 297. člena kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ob tem Završnik opozarja tudi na razliko med tem, da neko sovražno izjavo na spletu zapiše 18-letno dekle ali pa predsednik politične stranke, slednji ima namreč "drugačno politično moč". Na tak primer so pred dnevi reagirali tudi upravljavci družabnega omrežja Facebook, ki so zaradi širjenja sovražnih vsebin blokirali stran prvaka SNS Zmaga Jelinčiča.

Ignoriranje verbalnih napadov trolov ne bo ustavilo

Završnik poudarja, da t. i. trolov ne gre ignorirati in upati, da bodo odnehali. Posameznik, ki bi na spletu postal žrtev sovražnega govora, bi to moral prijaviti policiji, meni Završnik. "Danes si je mogoče kogar koli izbrati za žrtev in ga sistematično uničevati, tega pa se je zelo težko ubraniti. Izklopiti internet ni dovolj, dejanje je prijaviti pristojnim institucijam, odvisno od resnosti tudi policiji," poudarja pravnik.

Področje spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti na spletu je sicer relativno novo, tudi policija in tožilstvo bosta prej ali slej morala odreagirati. "Situacija se namreč stopnjuje in prej ali slej se bo nekaj zgodilo, takrat pa bo očitno, da bo reakcija potrebna," še dodaja Završnik.

Branko Lobnikar z mariborske fakultete za varnostne vede je v zvezi s tem ocenil, da v naši državi nismo vajeni kulturnega dialoga. Zato opozarja tudi, da s samo kazensko zakonodajo problema ne bomo rešili, predvsem pa ga ne bo rešila policija sama. Ob tem je spomnil, da se poleg begunskega vala pri nas približuje tudi kampanja pred referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo prav tako lahko spodbudila sovražni govor.

Ima Slovenija ustrezno urejene možnosti zakonskega pregona sovražnega govora?

Medtem ko Završnik meni, da je zakonodaja na področju pregona sovražnega govora v Sloveniji primerna, le naši organi pregona bi potrebovali več poguma, da začnejo take primere preiskovati, po prepričanju Lobnikarja v zakonodaji manjka inkriminacija sovražnega govora kot prekrška.

Kot pojasnil Lobnikar, je dihotomija med popolno svobodo govora in kaznivim dejanjem prevelika, manjka vmesna stopnja prekrška. "Kaznivo dejanje ni kar vsaka stvar, ki jo človek naredi mimogrede," je dejal in pojasnil, da je zdaj zelo majhna verjetnost, da je neko dejanje označeno kot kaznivo dejanje, saj morajo biti zanj izkazani vsi znaki, med drugim mora biti grožnja konkretizirana, iz nje mora biti razvidno, da gre za resen namen. Tako ni vsak sovražni govor tudi kaznivo dejanje.

Če bi sovražni govor na sistemski ravni opredelili drugače, bi se lahko tudi organi pregona drugače odzvali nanj, tako v primeru, ko je izrečen v živo, kot tudi na spletu, meni Lobnikar. Če bi se osredotočili na zapise na spletu, bi po njegovih besedah pod vsakim člankom, ki ga ljudje komentirajo, našli nekaj spornih zapisov. In po sedanji ureditvi policija oz. tožilstvo v vsakem primeru posebej presojata, ali obstaja sum storitve kaznivega dejanja, na podlagi katerega se izda sodno odločbo.

Pri zapisih na spletu tudi ni vedno preprosto priti do imena njihovega avtorja. Pogosto se preiskovanje primerov sovražnega govora ustavi prav na tej točki. Tako je nedavno policija skušala od časnika Finance pridobiti podatke o enem izmed piscev komentarjev na njihovem forumu. Po poročanju spletnega portala Pod črto je zaradi tega Informacijski pooblaščenec uvedel inšpekcijski postopek zoper policijo, hkrati pa jo opozoril, da za pridobivanje tovrstnih podatkov potrebuje sodno odredbo.