Slovenija

Furs obrtnikom predstavil uvedbo davčnih blagajn

STA/J.P.
11. 9. 2015, 19.19
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Predstavniki Finančne uprave RS (Furs) so danes obrtnikom na okrogli mizi na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavili uvedbo davčnih blagajn z 2. januarjem 2016. V ospredju so bili predvsem postopki potrjevanja računov in druge obveznosti, ki jih imajo obrtniki in podjetniki skladno z zakonom o davčnem potrjevanju računov.

STA

Kot je povedala predstavnica Fursa Mija Taler, je treba davčno potrjevati vse tiste gotovinske račune, kot to določa zakon o DDV, prek davčnih blagajn pa bo potekalo izdajanje računov.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je znova poudaril, da je bila zbornica vseskozi proti uvedbi davčnih blagajn, ker te ne bodo zajezile sive ekonomije in ker jih ne bodo uporabljali "šušmarji", torej tisti, ki delajo na sivem trgu in se izogibajo plačilu davkov.

Po Mehovih besedah se velikokrat sliši, da obrtniki nasprotujejo davčnim blagajnam, ker želijo utajiti davke. "Temu ni tako. Želimo plačevati davke sorazmerno kot vsi ostali. Potrebujemo šole, vrtce, bolnišnice in to podpiramo skozi plačevanje DDV," je dejal Meh in dodal, da praksa tujih držav kaže, da uvedba davčnih blagajn ne vpliva bistveno na zmanjšanje sive ekonomije in dela na črno. Primer za to so Grčija, Švedska in Italija, kjer davčne blagajne imajo, vendar so davčne utaje še vedno velike.

Po navedbah Fursa se bo z 2. novembrom začelo pridobivanje namenskih davčnih potrdil preko portala e-davki, z začetkom decembra bo steklo neobvezno pošiljanje računov v potrditev Fursu, prehodno obdobje pa bo trajalo od 2. januarja 2016 do konec leta 2017.

Poudaril je, da obrtniki niso za dvig minimalne plače, saj podpirajo dvig vseh plač na višino, ki bo ljudem omogočila dostojno življenje. Meh ocenjuje, da jim tukaj lahko pomaga država z zniževanjem davkov in prispevkov, če pa že morajo biti davčne blagajne, pa te ne smejo biti dodaten strošek malim in mikro podjetjem. Strošek nakupa in vzdrževanja davčnih blagajn bo namreč obrtnika stal od 1500 do 1800 evrov letno.

Za Meha bi bilo najbolj pošteno, da bi jim država kupila davčne blagajne in jih tudi servisirala. Opozoril je, da so obrtniki morali že julija 2013 kupiti posebne programe, ki onemogočajo brisanje računov, in to po njegovi oceni povsem zadostuje.

Po Mehovih besedah bo umeščanje davčnih blagajn precej obsežen in zahteven projekt. Zato bodo obrtniki in podjetniki potrebovali določen čas, da se privadijo novemu načinu dela, veliko pa je tudi takšnih, ki ne obvladujejo tovrstne tehnologije.

Meh je že prvi sejemski dan na srečanju s predstavniki finančne uprave prosil za strpnost in premišljenost na področju kaznovanja obrtnikov, vsaj za čas uvajalnega obdobja.