Slovenija

Vladi Slovenije in ZDA podpisali sporazum o plačilu dolga nekdanje SFRJ

STA
11. 6. 2015, 10.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Minister za finance Dušan Mramor in veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent Hartley sta danes podpisala sporazum med svojima vladama o plačilu dolga nekdanje SFRJ do ameriške vlade in njenih agencij. S tem se rešuje odprto vprašanje slovenskega deleža dolga bivše SFRJ do agencije ZDA za mednarodni razvoj (Usaid), so sporočili s finančnega ministrstva.

Arhiv Svet24

Kot so zapisali, so sredstva za namen plačila dolga v skupni višini 2.070.938 ameriških dolarjev zagotovljena na izločenem računu sklada Republike Slovenije za nasledstvo, ki bo znesek poravnal iz svojega namenskega premoženja. Plačilo obveznosti v celoti je na podlagi ratifikacije sporazuma v DZ predvideno 31. julija letos.

"S podpisom sta državi uredili odprto vprašanje preteklosti in se bosta lahko osredotočili na konstruktivno sodelovanje pri aktualnih izzivih," so dodali na ministrstvu.

Vlada nekdanje SFRJ je z Exim banko ZDA v letih 1958-1961 podpisala štiri posojilne sporazume z odplačilno dobo 40 let za namen pridobivanja različnega blaga in storitev. Leta 1961 je upravljanje teh dolgov na strani ZDA prevzela agencija Usaid.

Do razpada je SFRJ obroke redno odplačevala, po razpadu skupne države pa so si naslednice ta t. i. nealocirani dolg med seboj razdelile po ključu Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Ostale naslednice nekdanje SFRJ so dolg priznale v okviru dvostranskih pogajanj z ZDA pod okriljem Pariškega kluba. Slovenija, ki je sporazum z ZDA po Pariškem klubu podpisala prej kot ostale naslednice, takrat s tem dolgom uradno ni bila seznanjena.

Državi sta se dogovorili, da Slovenija tako kot ostale naslednice SFRJ prevzame svoj delež po ključu IMF, in sicer v višini 16,39 odstotka (in ne 16 odstotkov, kot je določeno s sporazumom o vprašanjih nasledstva), da se vprašanje uredi s podpisom dvostranskega sporazuma ter da Slovenija po izpolnitvi formalnih pogojev obveznost poravna v enem obroku.

S sporazumom sta se državi tudi sporazumeli, da Slovenija poleg svojega deleža neodplačane glavnice plača tudi pogodbene obresti v višini 3,5 odstotka letno do 6. maja 1996 - do dneva, ko je Slovenija v okviru Pariškega kluba podpisala sporazum z ZDA -, za obdobje po tem datumu in do 31. julija letos pa ne, so še pojasnili na MF.