Slovenija

Poslanci sprejeli prenovljen zakon o bančništvu

STA
31. 3. 2015, 22.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

DZ je s 46 glasovi za in 25 proti sprejel nov zakon o bančništvu, s katerim se bo v pravni red preneslo v zadnjih letih spremenjeno evropsko zakonodajo na tem področju, pripravljeno potem, ko je svetovna finančna kriza razkrila pomanjkljivosti v obvladovanju tveganj v bankah. Ena od novosti je pristojnost Banke Slovenije za izrekanje glob.

STA

V skladu z zakonom bodo morale banke vzpostaviti stabilno ureditev notranjega upravljanja, pri ocenjevanju kreditnega tveganja pa se ne bodo smele zanašati zgolj na zunanje bonitetne ocene, pač pa bodo morale v procesu odločanja o kreditih upoštevati tudi druge informacije.

Novi zakon po besedah Irene Sodin s finančnega ministrstva daje podlago za boljše upravljanje bank, saj zaostruje zahteve glede ureditve in postopkov korporativnega in poslovnega upravljanja bank. Tako na novo opredeljuje upravljanje tveganj ter jasneje opredeljuje dolžnosti in odgovornosti članov uprave banke.

Poleg kapitalskih zahtev bodo banke dolžne izpolnjevati še dodatne kapitalske blažilnike, med njimi varovalni kapitalski blažilnik, ki je enak za vse banke v EU, ter proticiklični kapitalski blažilnik, ki se določi na nacionalni ravni. Z njima se bo zagotovilo, da se bo v obdobjih gospodarske rasti akumulirala zadostna kapitalska osnova za pokrivanje izgub v stresnih obdobjih.

Zakon od bank zahteva še tri vrste rezervnega kapitala: za sistemska tveganja, za globalno sistemsko pomembno banko in za drugo sistemsko pomembno banko.

V primeru kršitev zakona bo lahko Banka Slovenije po novem tako bankam kot vodilnim v njih izrekala kazni. Pri bankah bodo lahko globe segale do 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa, pri članih uprave ali nadzornega sveta pa do višine pet milijonov evrov.

Z novim zakonom se tudi krepi nadzor nad bankami. Banka Slovenije bo na podlagi ocene tveganja za vsako banko pripravila nadzorni program in izvajala pogostejšo in bolj sistematično uporabo nadzorstvenih ukrepov na kraju samem. Nadzor bo temeljil na bolj trdnih standardih in oceni nadzornih organov, usmerjenih v prihodnost.

Zakon je med drugim tudi podlaga, da del nadzornih pristojnosti za banke preide na Evropsko centralno banko, ki je enotni mehanizem nadzora nad bankami v območju evra začela izvajati novembra lani.

Novi zakon sicer ne ureja vseh vprašanj delovanja bank. Nekatera bodo namreč urejena v bodočih zakonodajnih predlogih, in sicer namerava vlada pripraviti posebna zakona za reševanje bank v težavah ter za sistem jamstva za vloge.