Slovenija

Strokovnih in usposobljenih dimnikarjev v Sloveniji primanjkuje

Janja Ambrožič
31. 3. 2015, 20.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Letos se bo koncesijski način izvajanja dimnikarskih storitev zaključil, kar pomeni, da bodo brez novega dogovora te storitve prepuščene trgu. Uporabniki bodo lahko sami izbrali izvajalca dimnikarskih storitev, ki bo moral imeti licenco, kar je celo po oceni ministrstva za okolje in prostor pomembna pomanjkljivost zdajšnjega sistema.

B. D. G., arhiv Dolenjskega lista

»Cilji izvajanja storitev ostajajo varstvo okolja, varstvo zdravja in premoženja državljanov ter tudi energetska učinkovitost kurilnih naprav,« pravijo na omenjenem ministrstvu, kjer dodajajo, da se obveznosti izvajalcev dimnikarskih storitev bistveno ne spreminjajo, prav tako ne obveznosti uporabnika, ki bo po novem sam lahko izbral dimnikarja.

Zastavlja se vprašanje, kaj bo nova ureditev pomenila za cene teh storitev. Na ministrstvu pravijo, da licenčni sistem, ki se obeta, ne pomeni popolnoma prostega trga, temveč regulativno dejavnost, cenik naj bi dorekli s podzakonskimi akti. »Za zdaj predvidevamo, da bo cenik temeljil na maksimalnih, in ne fiksnih cenah, saj ocenjujemo, da bo konkurenca med izvajalci dimnikarskih storitev pozitivno učinkovala tako na raven kakovosti izvajanja storitev kot na cene.«

In nadzor? Nad dimnikarji naj bi ga izvajala podeljevalec licence in inšpektorat (pravilnost pregledovanja, izpolnjevanje pogojev, izpolnjevanje obveznosti pregledovanja na poziv), nad uporabniki pa inšpektorat.

Kaj pravijo dimnikarji

Ana Jelančič iz sevniškega podjetja Snedim, v katerem 27 zaposlenih skrbi za osem dimnikarskih območij (Sevnica, Krško, Brežice, Kozje, Škocjan, Šentjernej, Žužemberk in Dobrepolje) o zdajšnjem sistemu, pravi: »Koncesija vsem uporabnikom omogoča zagotovljeno opravljanje dimnikarskih storitev po enaki ceni v vsej Sloveniji. Tako so zagotovljeni požarna varnost, varnost pred zastrupitvami in varovanje zraka, o katerem vse premalo govorimo. Slovenija je na katastrofalnem tretjem mestu po onesnaženosti, velik vpliv tega je obremenitev iz malih kurilnih naprav. Sistem podpiram, vendar bi ga bilo treba dodelati in nadzirati,« pravi Jelančičeva, ki predvideva, da sprememba na področju dimnikarske dejavnosti ne bo taka, kot jo opisujemo mediji. »Obvezne službe država ne more in ne sme kar opustiti, jo prekiniti. Kdo bo odgovarjal za požare, smrtne žrtve, zastrupitve, povečanje onesnaženosti zraka in podobno? Minister?! Predsednik vlade!? Kaj če bi opustili tudi zbiranje odpadkov, vodooskrbo? Navsezadnje ima država obvezo voditi kataster kurilnih in dimovodnih naprav in o njih poročati EU, vse zaradi varstva ljudi in okolja,« meni sogovornica, ki se konkurence ne boji.

B. D. G., arhiv Dolenjskega lista

Ana Jelančič iz sevniškega podjetja Snedim.

Kadra ni

Omenila je, da že zdaj primanjkuje strokovnih in usposobljenih dimnikarjev v Sloveniji, da dimnikarjev pri nas ni, ker so država in posledično mediji poskrbeli za antipropagando poklica dimnikar: »V našem podjetju kader, ki ima končano najmanj srednjo šolo, priučimo in potem vsak opravi prekvalifikacijo.«

Ocenjuje, da bo prost trg prinesel višje cene, ker se bo moral izvajalec peljati do vsakega uporabnika posebej. »Zdaj delamo tako, da hkrati obdelamo celo vas, ulico in podobno. Kdo bo šel k strankam, ki so visoko v hribih, in za kakšno ceno?«

Tudi glede nadzora je zelo kritična, predvideva, da bodo ljudje dimnikarja klicali, ko ne bodo mogli več kuriti, zato bi utegnili biti dimniški požari pogostejši, kot so zdaj. »Na terenu smo 36 let in vemo, da stranke niti ne razmišljajo o dimnikarju, ker so bile vajene, da smo jih obiskali ob napovedanem času in ob potrebnem terminu.«