Slovenija

KPK pozdravlja prizadevanja, da bi se vprašanja podjemnih in avtorskih pogodb razčistila

M.J.
10. 3. 2015, 13.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pozdravlja prizadevanja, da bi se situacija glede avtorskih in podjemnih pogodb razčistila. V današnjem sporočilu pa odgovarja še na nekatere navedbe. Tržnih prihodkov Fakultete za upravo, ki niso bila nakazana s strani proračunskih uporabnikov, je bilo v letih 2013 in 2014 okoli 50.000 evrov, navajajo.

STA

V KPK med drugim odgovarjajo na izjave ministrice za izobraževanje, znanost in šport v odstopu Stanke Setnikar Cankar o tem, da gre pri avtorskih in podjemnih pogodbah predvsem za denar iz tržne dejavnosti fakultete in ne iz javnih sredstev.

Kot so zapisali na komisiji, se je Fakulteta za upravo v letih 2013 in 2014 financirala iz javnih sredstev, iz tržne dejavnosti, opravljene za javni sektor in plačane z javnimi sredstvi, ter iz 50.386,75 evra sredstev, ki nimajo izvora v posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikih.

Pri tem se sklicujejo na podatke uprave za javna plačila, ki kažejo, da je fakulteta iz virov, ki niso posredni in neposredni proračunski uporabniki, prejela 23.939,24 evra leta 2013 ter 26.447,51 evra leta 2014. V teh zneskih so zajeta vsa nakazila fakulteti, ki niso nakazana s strani proračunskih uporabnikov, znesek pa ne vsebuje vračil depozitov s strani komercialnih bank, pojasnjujejo na KPK. Podatke za pretekla leta pa še pripravljajo.

Glede očitkov o zlorabi osebnih podatkov na komisiji ponovno poudarjajo, da so vsi podatki, objavljeni v Supervizorju, tudi sicer na zahtevo dostopni po določbah zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Prvo mejo za objavo podatkov pri fizičnih osebah so sicer postavili pri 200.000 evrih, a napovedujejo, da bodo to mejo postopoma zniževali, in sicer že v nekaj dneh do meje 150.000 evrov. Pri tem pojasnjujejo, da so pred objavo opravili test javnega interesa in zato tudi ne objavljajo popolnoma vseh transakcij do zadnjega evra poimensko, temveč le največje.

Kot še pojasnjujejo, so podatke za fizične osebe so v Supervizorju objavili od 1. januarja 2003 zato, ker podatkov za obdobje pred tem ni, saj so bili uničeni. V zvezi z navedbami, da je komisija razkrila le fizične osebe in ne izplačil s. p. in podjetjem, pa odgovarjajo, da so ti podatki v Supervizorju na voljo že od leta 2011.

"Objavljeni podatki za fizične osebe so objavljeni v zneskih, ki so bili nakazani na transakcijske račune prejemnikov (torej po odbitku prispevkov in akontacije dohodnine ter morebitnih drugih davkov). Iz objave pa so trenutno izvzete plače, potni stroški in nadomestila materialnih stroškov," še pojasnjujejo na KPK.

Pri tem poudarjajo, da transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev.

Prav tako javna dostopnost informacij omogoča bolj argumentirano razpravo o zadevah javnega pomena, zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem, so prepričani v komisiji.

Dodajajo, da namen objave podatkov na spletni aplikaciji Supervizor ni v t. i. kriminaliziranju in obsojanju posameznikov, prejemnikov proračunskih sredstev, ampak je namen na enostaven in sistematičen način prikazati javno dostopne podatke ter s tem omogočiti enostavno, hitro in učinkovito uporabo in obdelavo zainteresiranim javnostim ter drugim nadzornim institucijam.

Komisija ob tem ponovno poudarja, da je treba problem rešiti na sistemski ravni, zato je v tej zadevi uvedla sistemsko preiskavo, ni pa še sprejela nobenih zaključkov.