Slovenija

Cerkev in pravice manjšin v Sloveniji

Črt Kaker
9. 3. 2015, 17.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Cerkev v Sloveniji je postala vse večji dejavnik pri političnem odločanju. V torek sprejeto izenačitev pravic homoseksualnih in heteroseksualnih parov želi namreč z referendum zrušiti. Aktivno so začeli zbirati podpise za referendumsko pobudo, homoseksualci pa si želijo le enakopravne obravnave pred zakonom.

STA, Nikola Miljković/m24

V torek je Slovenija po več kot dveh desetletjih debat, protestov in referenduma, na katerem je padel kompromisni predlog družinskega zakonika, le izenačila zakonsko zvezo za homoseksualne in heteroseksualne pare. Homoseksualna manjšina, ki je dolgo živela v državi, ki jo je diskriminirala, je lahko slavila enakopravnost pred zakonom. V torek sprejeti enačaj namreč pomeni pravico do poroke za vse, brez raznih pogojnikov. S tem si niso pridobili nobenega privilegija, kot trdijo nasprotniki zakona, več deset tisoč Slovenkam in Slovencev je parlament v torek le olajšal vsakodnevno življenje.

STA

Pot do popolne enakopravnosti homoseksualcev v družbi pa bo še dolga in naporna. Razbijanje stereotipov je dolg in počasen proces, a čas je zaveznik hrabrih. Več desetletij je moralo miniti, da so ženske dobile volilno pravico, da so temnopolti, vsaj na papirju, če ne tudi v praksi, postali enakopravni del družbe v ZDA, in da danes živimo v družbi, kjer je na srečo stereotipov in diskriminacije iz dneva v dan manj.

Konec slovenskega naroda in družine?

Nasprotniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki partnerstvo gejev in lezbijk izenačuje z zakonsko zvezo moškega in ženske, so na protestnem shodu pred hramom demokracije svarili, da bo s sprejemom zakona konec slovenskega naroda in družine, kot jo poznamo danes. A v sredo se ni uresničila nobena izmed napovedi, Slovenija je še vedno na svetovnem zemljevidu, družina pa še vedno obstaja, je in bo sestavni del slovenske družbe.

Nasprotniki izenačitve pravic homoseksualnih sodržavljanov, zbrani v koalicijo Za otroke gre!, so že v sredo začeli zbirati podpise za referendum. Obenem strašijo ljudi, ker bo nekdo dobil neko pravico, ki mu bo polepšala in olajšala življenje. Strah in nevednost sta največja sovražnika razuma.

Aktivno vlogo pa, enako kot jo je pred leti, ko je padel družinski zakonik, igra Cerkev na Slovenskem, ki se je odločila, da bo storila vse, da zakon, ki širi nabor pravic in nikomur ničesar ne vzame, pade. Komisija za pravičnost in mir je tako že v sredo ob pristanku škofov vsem župnijam poslala natančna navodila za zbiranje podpisov, potrebnih za vložitev pobude za referendum.

Tako je v pismu, ki ga je župnijam poslal tajnik Komisije za pravičnost in mir Tadej Strehovec, priloženo oznanilo, v katerem je zapisano, da bo Slovenija, če bo prišlo do uveljavitve zakona, vstopila v družbo zahodnih držav, ki nasprotuje naravnemu razumevanju življenjske skupnosti ženske in moškega, ki da je »naraven prostor za posredovanje novega življenja in hkrati najboljše okolje za vzgojo in razvoj otroka«. V Komisiji za pravičnost in mir so obenem prepričani da, »tu ne gre za diskriminiranje skupnosti, ki tega potenciala nimajo, ampak zgolj za sprejemanje naravnih danosti«.

Nikola Miljković / M24

Zakaj takšen strah?

Ob tem se podporniki izenačitve zakonske zveze sprašujejo, zakaj tolikšen strah ter vnema in aktivizem Cerkve, ko gre za rušenje pravic manjšin. Glede na zadnjo raziskavo hrvaškega Centra za izobraževanje, svetovanje in raziskovanje z naslovom Neokonservativne grožnje seksualnim in reproduktivnim pravicam v Evropski uniji je največja moč Cerkve v dobri organiziranosti in vse večji profesionalizaciji delovanja njej podrejenih organizacij, a tudi vse pogostejša finančna netransparentnost njihovega delovanja.

Uporaba modernih tehnologij, mobilizacija državljanov s pomočjo laži in manipulacij diskurza pravic manjšin ter nejasna razmejenost med organizacijami civilne družbe po prepričanju avtorjev kažejo na močan vpliv Cerkve pri boju za »tradicionalno družbo vrednot«. Tako niti ni presenetljivo, da je Zavod za družino in kulturo življenja, ki ga vodi znani nasprotnik pravic istospolnih Aleš Primc, prijavljen na naslovu viške župnije na Tržaški 85. Zastopnik zavoda pa je tajnik Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, pater Tadej Strehovec.

A takih primerov je na evropski ravni še kar nekaj. Izstopa predvsem organizacija European dignity watch (Evropska organizacija za varovanje dostojanstva), ki je močno povezana z ameriškimi organizacijami, ki se zavzemajo za tradicionalne vrednote. Ena izmed njih je fundacija Heritage, ki letno razpolaga z več kot 120 milijoni evrov. Osnovna formula teh organizacij pa je vzpostavitev pobude zaskrbljenih državljanov.

STA

Zato smo o zadnjih aktivnostih Cerkve povprašali Slovensko škofovsko konferenco, a odgovora nismo prejeli. Nam je pa svoj pogled podal teolog in profesor na teološki fakulteti Janez Juhant, ki je za Svet24 dejal: »Kdo se ne bi zavzemal za družino, saj iz nje izhaja vse, kar smo, saj je družina temelj za življenje otrok in razvoj zdrave človeške družbe.« Sprašuje se, zakaj je toliko razburjenja, če se cerkveni ljudje zavzemajo za družino. »Ali nimamo verni pravice, da povemo svoja stališča?«

Juhanta smo obenem prosili za komentar aktivizma Cerkve, ki je že aktivno začela zbirati podpise, s katerim želi izvesti referendum, na katerem bi državljani odločali o zakonu, ki izenačuje pravice istospolnih parov s heteroseksualnimi pari, še posebej v luči izjave papeža Frančiška, ki je pred meseci dejal: »Kdo sem jaz, da bi sodil homoseksualce.«

»Tudi katoličani, vključno s papežem, ne sodimo homoseksualcem, za katere je odgovoren Bog Stvarnik, in imajo tudi v Cerkvi svoj prostor pod soncem. Razlikujemo pa zakonsko zvezo in družino. (Različni) partnerji imajo po postavi (po zakonu) lahko iste pravice, ne morejo pa si vsi ustvariti družine in postati mati in oče. Izročilo človeštva je za svoje preživetje zelo skrbno varovalo to pravico otrok in verjetno tudi danes ne bomo 'iznašli smodnika', zato pa tudi ne moremo stvari postavljati na glavo. Mnogo ljudi je prikrajšanih za otroke iz različnih razlogov in jim (tako kot tudi npr. gluhonemim ne more državni zakon zagotoviti slišnosti) nobena pravna država tega ne more nadomestiti.«

A ob tem ne smemo pozabiti, da je parlament s sprejemom zakona le omogočil uživanje pravic in dolžnosti, ki jih doslej homoseksualna skupnosti ni imela. Homoseksualne družine v Sloveniji obstajajo in vzgajajo otroke, ki pa so bili vse do torkovega večera diskriminirani. Država je ločena od Cerkve, vsak lahko živi po svojih prepričanjih, vse dokler ne ogroža drugega, nihče pa nima pravice svojih prepričanj vsepovprek vsiljevati ostalim članom družbe.

Ljudstvo ni nad zakonom, nad zakonom je le ustava, ki v 14. členu zagotavlja enakost pred zakonom. »Človek sem. Tako kot vi. Ničesar ne želim, pričakujem ali zahtevam od vas. Le pustite mi živeti,« je ob zadnjem dogajanju na enem spletnem blogu zapisalo homoseksualno dekle. Besede, ki povedo več kot vsako dejanje.