Zaradi na novo ugotovljene kapitalske luknje je Heta zaustavila vsa izplačila upnikom do konca maja 2016. Tako je ogroženega 9,8 milijarde evrov dolga, vključujoč izplačila glavnic obveznic v višini nekaj manj kot milijardo evrov, ki zapadejo v začetku in v sredini marca, pišejo različni tuji spletni mediji.
Avstrijsko finančno ministrstvo je medtem zagotovilo, da Heta ni plačilno nesposobna in da poteza ne bo ogrozila jamstev, ki sta jih dala dežela Koroška in država. Če bi se te unovčile, bi bilo to za Koroško preveliko breme in bi ji grozil stečaj.
V času veljave ustavitve izplačevanja obveznosti pa za družbo, ki jo čaka nadzorovana likvidacija, iščejo ustrezne rešitve. Za pokrivanje izgub bodo vključili upnike banke, saj je država po izdatni pomoči ne namerava več kapitalsko krepiti. Sedaj se išče formula za enakovredno porazdelitev bremen.
Hypo Alpe Adrio, ki jo je v finančne težave spravilo kreditiranje tveganih poslov v času ambiciozne širitve na Balkanu, je avstrijska država leta 2009 podržavila. Vlada je lani sklenila, da bo nestrateško premoženje bančne skupine reševala prek mehanizma t.i. slabe banke in ne skozi insolvenčni postopek.
Pogoj za preoblikovanje v slabo banko je bila prodaja hčerinskih bank v jugovzhodni Evropi. To bosta po decembra lani podpisanem sporazumu kupila ameriški investicijski sklad Advent International ter Evropska banka za obnovo in razvoj, in sicer za do 200 milijonov evrov, odvisno od lanskih in letošnjih rezultatov poslovanja. Posel naj bi bil sklenjen nekje do aprila.
Že junija 2013 je Hypo Group Alpe Adria International za 65,5 milijona evrov svojo avstrijsko mrežo prodala indijsko-britanskemu poslovnežu Sanajeevu Kanorii oz. njegovi družbi Anadi Financial Holdings Pte.
Stečaj Hypa in unovčenje številnih jamstev bi prinesla številne nepredvidljive posledice, so pretehtali v sosednji državi, finančno pa bi skoraj gotovo zlomila Koroško. Ta je na začetku krize jamčila za 20 milijard evrov sredstev skupine, a se je vsota jamstev znižala na nekaj več kot 10 milijard evrov.
Potek nadaljnjega reševanja je pomemben tudi za razvoj dogodkov v Sloveniji, kjer popolnoma razlaščeni imetniki podrejenih obveznosti v podržavljenih bankah čakajo na presojo ustavnosti te poteze. V avstrijskem primeru naj bi šlo pri imetnikih podrejenih obveznic za skupno vsoto 1,9 milijarde evrov z državnimi poroštvi in s poroštvi dežele Koroške.
