Slovenija

Pahor v Münchnu razpravljal o zamrznjenih konfliktih v Evropi

STA/ mv
7. 2. 2015, 19.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Slovenski predsednik Borut Pahor je danes v okviru Münchenske varnostne konference vodil okroglo mizo o zamrznjenih konfliktih v Evropi, ki ostajajo v senci krize v Ukrajini, a prav tako predstavljajo varnostno grožnjo na kontinentu. Razprava se je vrtela predvsem glede vzpostavljanja zaupanja, ki je osnova za iskanje miroljubnih rešitev.

Arhiv Svet24

V razpravi so sodelovali azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, premierja Srbije in Gruzije, Aleksander Vučić in Irakli Garibašvili, ter hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

Sprva so se posvetili ukrajinski krizi, pri čemer je premier Srbije, ki trenutno predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), poudaril, da je treba najprej doseči prekinitev spopadov, preprečiti izgubo življenj, potem pa iskati rešitve spora. "Mir je danes potreben bolj kot kdajkoli, sicer nam grozi katastrofa," je poudaril Vučić.

"Z Rusijo smo dobri prijatelji, a smo tudi dobri prijatelji Ukrajine in podpiramo njeno ozemeljsko celovitost. To je zelo pomembno tudi za nas," je še poudaril srbski premier.

Alijev in Garibašvili sta v razpravi opisala spore, v katere sta vpleteni njuni državi - Alijev spor Azerbajdžana z Armenijo glede Gorskega Karabaha, Garibašvili pa z Rusijo glede separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije.

Alijev je najprej opozoril, da bi morala biti ozemeljska celovitost Azerbajdžana enako pomembna kot ozemeljska celovitost Ukrajine, saj da je Armenija okupirala Gorski Karabah in s tem del njihovega ozemlja na zelo podoben način, kot to izvaja Rusija v Ukrajini.

Menil je, da ima mednarodna skupnost glede reševanja tega vprašanja dvojne standarde, in se zavzel, da bi moral biti pritisk na Armenijo močnejši. "Že 20 let se pogajamo, a brez rezultata," je dejal dolgoletni voditelj Azerbajdžana.

Tudi gruzijski premier je potožil, da se pri reševanju konflikta glede Abhazije in Južne Osetije trudijo in so konstruktivni, a na drugi strani ni podobnega odziva. Ruska stran se noče pogajati, je dejal Garibašvili. Ukrajinski konflikt je nadaljevanje vojne v Gruziji iz leta 2008, je še ocenil, pri tem pa spodbudil tudi razpravo o vprašanju, ali Rusija morda namerno destabilizira območje, da krepi svojo interesno sfero.

Hrvaška zunanja ministrica je na drugi strani spomnila na vojne ob razpadu Jugoslavije v 90. letih. Pomembna razlika s spori, ki so ostali po razpadu Sovjetske zveze, je bila v tem, da se niso soočali z velesilo in so bili tako pravzaprav prepuščeni sami sebi, da so iskali rešitve.

Poudarila pa je, da je iskanje rešitev vsekakor lažje, ko je rešeno vprašanje ozemeljske celovitosti države. In zdaj so tudi države bivše Jugoslavije odkrile pot za mirno reševanje sporov; politična volja za to je, je dejala hrvaška zunanja ministrica, to pa je potrdil tudi Vučić. Stvari niso idealne, še vedno so nerešene stvari med državami v regiji, a se zadeve pomikajo naprej, zaupanje raste, je dodal srbski premier.

Zaupanje in iskanje skupnih rešitev je ključno, se je zavzel tudi Pahor, ki je spomnil tudi na lastno izkušnjo reševanje konflikta glede meje s Hrvaško, ki se je leta 2009 zaključil s sklenitvijo arbitražnega sporazuma. Poudaril je še, da je za države Zahodnega Balkana zelo pomembno, da imajo evropsko perspektivo in da spore rešujejo na miren način.

Predsednik Pahor je imel ob robu varnostne konference v Münchnu tudi več dvostranskih srečanj. Kot so sporočili iz njegovega urada, se je dopoldne sestal z estonskim predsednikom Toomasom Hendrikom Ilvesom, s katerim sta se zavzela za nadaljnjo poglobitev političnega dialoga in gospodarskega sodelovanja.

Dotaknila sta se tudi krize v Ukrajini in ocenila, da so razmere zelo zaskrbljujoče. Zavzela sta se za odločno, enotno ter trajno politično rešitev konflikta na podlagi dogovorov iz Minska.

Pahor se je nato glede Ukrajine pogovarjal tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in sicer tik pred srečanjem Lavrova z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem. Kot poudarjajo v Pahorjevem uradu, je slovenski predsednik Lavrovu ponovil slovensko podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine in opozoril na žrtve med civilnim prebivalstvom, ki ne sme plačevati cene novega pozicioniranja velesil in uveljavljanja interesnih sfer.

Pahor in Lavrov sta se strinjala, da je potrebno ohraniti politični dialog med Evropsko unijo in Rusijo in iskati načine za mirno rešitev nastalih razmer. V tem kontekstu je predsednik Pahor izrazil podporo aktivnostim Francije in Nemčije za dosego političnega dogovora glede konflikta v Ukrajini, so še sporočili iz predsednikovega urada in dodali, da se bo Pahor nocoj sestal še z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom.