Slovenija

Kakovostna starost, demenca in inkontinenca

Franci Koncilija
10. 12. 2014, 18.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Teme iz zgornjega naslova so bile rdeča nit izobraževanja prostovoljcev in koordinatorjev, ki se je pred kratkim odvijalo v Izoli. Izobraževanja se je udeležilo več kot 50 upokojencev, članov tridesetih društev celotne Južne Primorske.

Franci Koncilija

O bistvu kakovostne starosti je najprej spregovorila Branka Knific, upokojena socialna delavka iz Kopra, ki je poudarila, da je zadovoljevanje osebnih potreb starostnikov sicer potrebno, pomembnejša pa se ji zdi duhovna razsežnost bivanja, ki se kaže v pristnih medčloveških odnosih. Takšen način življenja lahko pelje v prešerno kakovost bivanja, kjer prevzemamo in si razdelimo bremena drugih. V tretjem življenjskem obdobju je zato pomembno kakovostno osmišljanje našega življenja.

»Pri starejših je izredno pomembna duhovna razsežnost bivanja, ki se kaže v pristnih medčloveških odnosih.« Branka Knific, upokojena socialna delavka

Drugo predavanje je pripravila Gabrijela Valenčič, magistrica zdravstvene nege iz obalnega doma upokojencev v Kopru. Znano je, da mednarodna skupnost vsak 21. september praznuje svetovni dan demence, ki je posvečen ozaveščanju in povečanju prepoznavnosti demence, te neozdravljive bolezni, ki je v stalnem porastu in sleherno družbo stane veliko denarja. Valenčičeva je v nadaljevanju na sistematičen način predstavila vse razsežnosti te hude bolezni, za katero ljudje zbolijo tudi že po 65. letu starosti. Dementnim bolnikom se drastično zmanjšujejo kognitivne, socialne in poklicne sposobnosti. Pri spremljanju teh bolnikov pa je najpomembnejši čuteč, empatičen odnos svojcev, vključno s spodbujanjem intelektualnih sposobnosti. Pustiti jim je treba, da čim dlje delajo vse tisto, kar še zmorejo storiti sami.

5–10 odstotkov slovenske populacije trpi zaradi uhajanja urina.

Višja medicinska sestra Mateja Kržin iz Ljubljane pa je spregovorila o problemih inkontinence. Nekontrolirano uhajanje urina je zelo neprijetna motnja. Kržinova je nazorno razložila vse oblike inkontinence, kako bolezen poteka in kateri medicinski pripomočki vplivajo na višjo kakovost življenja inkontinenčnih oseb. Poudarila je, da je inkontinenco treba detabuizirati, saj jo ima že 5–10 odstotkov slovenske populacije, starostna doba pa se drastično niža.

Franci Koncilija

»Pri spremljanju bolnikov z demenco je najpomembnejši čuteč, empatičen odnos svojcev, vključno s spodbujanjem intelektualnih sposobnosti bolnika.« Mateja Kržin, višja medicinska sestra

Na koncu predavanja je Kržinova navdušila prostovoljce s praktičnimi nasveti, kako lahko z vajami na preprost način izboljšajo medenične mišice, ki imajo ključni pomen za preprečevanje nastanka inkontinence.

Na koncu izobraževanja je predsednik Zveze društev upokojencev za južno Primorsko Marjan Pavlič podelil kakšen ducat potrdil tistim prostovoljcem, ki so opravili izobraževanje za delo pri uresničevanju projekta Starejši za starejše. Po predavanju so se prostovoljci in koordinatorji zahvalili prizadevni koordinatorki za južno Primorsko Slavici Frelih.