Slovenija

Celjski župan in svetniki dobili strokovno pobudo za ohranitev Rakuševega mlina

STA/M.J.
5. 12. 2014, 11.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Celjski župan Bojan Šrot in mestni svetniki so dobili strokovno pobudo za ohranitev Rakuševega mlina, ki je bil močno poškodovan v oktobrskem požaru. Zaradi nevarnosti hipne zrušitve je ministrstvo za kulturo novembra izdalo soglasje o rušitvi mlina, celjski občini pa naložilo plačilo izravnalnega ukrepa v višini 1,7 milijona evrov.

Klavdija Šket

Na celjski občini so danes povedali, da je izvajalec, celjsko gradbeno podjetje Remont, glede na odločbo gradbenega inšpektorja in kulturnovarstveno soglasje v četrtek začel rušiti 111 let stari mlin. Mlin mora biti porušen do 11. januarja, pogodbena vrednost rušitve pa znaša slabih 120.000 evrov.

Pred rušitvijo je občina poskrbela za izdelavo digitalnih arhitekturnih izmer objekta v 3D tehniki.

Stroka pa je prepričana, da je celjska občina kot lastnik objekta sprejela odločitev za rušitev brez objektivne presoje vseh možnosti za ohranitev mlina. Na pobudo skupine arhitektov so podporniki ohranitve mlina zbrali mnenja strokovnjakov s področja varovanja in prenove arhitekturne dediščine, ki govorijo v prid ohranitve in sanacije mlina.

Klavdija Šket

V sodelovanju s strokovnjaki gradbene stroke so pripravili zasnovo statičnega varovanja opečnatega zidovja, ki bi se izvedla s podporno konstrukcijo iz jeklenega paličja po celotnem obodu stavbe. S tem bi se zagotovila začasna statična stabilnost in odpravila nevarnost, ki jo objekt v tem trenutku predstavlja okolici.

Twitter/atiales

Predvideno zasnovo so tudi finančno ocenili in izkazalo se je, da bi bili stroški izvedbe precej nižji od izravnalnega ukrepa, ki ga je ministrstvo za kulturo naložilo za plačilo lastniku stavbe zaradi izgube kulturnega spomenika. Gre za znesek v višini 1,7 milijona evrov, ki ga je občini ministrstvo naložilo kot izravnalni ukrep, zoper katerega naj bi celjska občina sprožila upravni spor.

Rakušev mlin predstavlja enega kakovostnejših primerov izginjajoče industrijske arhitekture 20. stoletja v Sloveniji. Ima pomembno zgodovinsko in simbolno vrednost, saj je eden zadnjih ohranjenih industrijskih objektov v Celju, zato bosta z njegovo rušitvijo tako mesto Celje kot država izgubila pomemben 111 let star objekt nepremične kulturne dediščine.

Klavdija Šket