Slovenija

Juncker: Južni tok se lahko gradi, na potezi Rusija

STA
4. 12. 2014, 15.14
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Plinovod Južni tok se lahko gradi pod pogoji, ki so jasni že dolgo, na potezi je Rusija, energetsko izsiljevanje je nedopustno, je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v odzivu na napoved ustavitve projekta Južni tok. Rusija je trenutno strateški problem za EU in upam, da bo kmalu spet strateška partnerica, je še izpostavil.

Reuters

"Južni tok se lahko gradi. Pogoji so jasni že dolgo. Nič ni novega. Na potezi je Rusija," je poudaril Juncker po srečanju z bolgarskim premierjem Bojkom Borisovom, ki je bilo osredotočeno na rusko napoved ustavitve projekta plinovoda Južni tok.

Evropska komisija ni zgolj opazovalka energetskih odnosov članic unije in Rusije, temveč si z njimi prizadeva najti rešitve za odprta vprašanja, ki niso nepremostljiva; ob tem pa ne bo dovolila, da Rusija izsiljuje Bolgarijo na energetskem področju, je še izpostavil.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v začetku tedna sporočil, da bo Rusija ustavila projekt plinovoda Južni tok, ter ob tem s prstom pokazal na Evropsko komisijo, češ da je Bolgarija pod njenim pritiskom ustavila gradnjo Južnega toka.

Bolgarija je projekt izgradnje plinovoda Južni tok popolnoma ustavila v začetku avgusta, potem ko je Evropska komisija proti njej sprožila postopek zaradi suma, da je dala na razpisu v sklopu gradnje plinovoda prednost ruskim ponudnikom.

Evropska komisarka iz Bolgarije Kristalina Georgieva je že pred dnevi ocenila, da je to le izgovor zaradi siceršnjih težav Rusije s tem projektom v kontekstu ukrajinske krize. Tudi Juncker je danes z izjavo, da so evropski pogoji za Južni tok jasni že dolgo, zavrnil ta očitek.

Po besedah bolgarskega premierja ni pošteno, da je bila Bolgarija edina omenjena kot problematična država, saj je Rusija sklenila dvostranske sporazume o tem plinovodu s šestimi članicami. Borisov je poudaril, da Bolgarija želi Južni tok, a v skladu z evropskimi pravili.

O Južnem toku bo govora ob robu zasedanja energetskih ministrov EU prihodnji torek. Bolgarski premier na tem sestanku pričakuje razjasnitev vseh tehničnih vprašanj, a podrobnosti ni pojasnil.

Južni tok naj bi bil po načrtih dolg 2600 kilometrov, potekal bi pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oziroma Slovenije do Italije. Po plinovodu bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.

V Sloveniji bi se Južni tok po načrtih raztezal na 266 kilometrih, projekt pa je ocenjen na okoli milijardo evrov. Pripravljalna dela za gradnjo, ki naj bi stekla prihodnje leto, potekajo, letos naj bi se končalo umeščanje v prostor za prvo traso plinovoda med Lendavo in Kidričevim.

Predsednik bolgarske vlade je v Bruslju tudi opozoril na težke finančne, gospodarske in politične razmere, zlasti na izpad prihodka iz turizma in trgovine, s katerimi se sooča Bolgarija zaradi sankcij proti Rusiji, ki pa jih njegova država kljub vsemu še vedno podpira.

Juncker je Bolgariji še zatrdil, da bo odpravil poseben mehanizem zaostrenega nadzora na področju boja proti korupciji in reforme pravosodja, kot je obljubil v volilni kampanji, ter da bo storil vse, da država čim prej postane članica schengenskega območja.