Slovenija

Vstajenje Janeza Janše

Črt Kaker
24. 11. 2014, 06.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Miro Cerar je na predčasnih volitvah dosegel neverjeten uspeh in dobil skoraj 40 odstotkov vseh glasov. A v pičlih štirih mesecih je zavoljo vladnih težav, vnovičnega iskanja gospodarskega ministra in neizdelane strategije razvoja države izgubil že polovico podpore. Po drugi strani je Janševi SDS v mesecu dni podpora zrasla za pet odstotkov in diha Cerarju za ovratnik.

STA

Predsedniku vlade Miru Cerarju voda že pošteno teče v grlo. Državljani so z novo vlado in njegovo stranko vse bolj nezadovoljni, kar se odraža v anketi, ki jo je pripravil Episcenter. Največja vladna in parlamentarna stranka, Cerarjeva SMC, še vedno ostaja na prvem mestu, podpira jo namreč petina vseh vprašanih, a njena prednost pred Janševo SDS je le še pičlega pol odstotka. SMC je tako v le dveh mesecih izgubila skoraj 15 odstotkov glasov volivcev. Janševa SDS pa je v zadnjem mesecu pridobila dobrih pet odstotkov in jo tako skupno podpira 19,5 odstotka volivcev. Sledijo SD, ZL, DeSUS in SLS, medtem ko stranko ZaAB ankete komajda še zaznavajo. Ravno sporna kandidatura Alenke Bratušek in njen klavrn konec je bil po mnenju mnogih prvi žebljiček v krsto stranke.

Veliko bolj skrb vzbujajoč za Cerarja je podatek, da podpora strmo pada tudi njegovi vladi. Podpira jo namreč le še polovica vprašanih, od njenega nastopa funkcije je podpora vladi padala za skoraj 20 odstotnih točk, kar je resnično skrb vzbujajoč podatek. Cerar se namreč že od vsega začetka sooča z velikimi težavami, največja med njimi je iskanje gospodarskega ministra. Potem ko je pred mesecem dni odstopil gospodarski minister Jožef Petrovčič in ko je pred tednom dni v vodo padla kandidatura Gojka Koprivca, se Cerar v teh dneh sooča z iskanjem še četrtega gospodarskega ministra v dobrih dveh mesecih delovanja vlade.

Obenem se nad vlado zgrinjajo črni oblaki zaradi pospešene in za državljane nepregledne privatizacije, kjer za prodajo podjetij v državni lasti skrbijo tuje korporacije in podjetja, ki so hkrati tudi lastniki potencialnih kupcev. Tak primer je družba Lazard Freres, ki skrbi za privatizacijo banke NKBM in je osemodstotni lastnik enega izmed glavnih interesentov za nakup naše druge največje banke, madžarske banke OTP.

Vladni predlogi varčevalnih ukrepov so obenem sprožili precej nezadovoljstva, zlasti med sindikati javnega sektorja. Sindikalni in vladni pogajalci doslej niso zbližali stališč, iz sindikatov je slišati napovedi demonstracij, nekateri že omenjajo tudi stavko. Vse več trenja je tudi znotraj koalicije, najbolj glasni so Socialni demokrati. Matjaž Han je pred dnevi izrazil upanje, da bo vlada čim prej stopila skupaj in začela delati, sicer bo bolje, da se razide.

Vso to dogajanje v vladi in koaliciji pa je voda na mlin Janezu Janši in njegovi SDS, ki ji je podpora v luči vse večjega nezadovoljstva nad delom vlade ponovno zrasla. Stranka je na sobotni klavzuri strnila vrste okoli svojega predsednika, ki je v Ljubljano prišel iz zapora v Puščavi, kjer prestaja zaporno kazen. V preteklih tednih se je razširilo veliko govoric o nezadovoljnih članih stranke, a Janša je s sobotno prisotnostjo na klavzuri utišal vse nezadovoljneže.

Janša je potrdil, da so na organih stranke spregovorili tudi o kritikah, da se stranka preveč ukvarja z njim. Kot je pojasnil, gre za umetno dilemo, ki bi se jo dalo osvetliti z vprašanjem, kdo pravzaprav sili SDS, da se s temi zadevami ukvarja. A po naših informacijah kljub navidezni enotnosti širše članstvo ostaja nezadovoljno. Govorice okoli ustanavljanja nove stranke se še niso polegle, čeprav so akterji z Dimitrijem Ruplom na čelu vsa namigovanja kategorično zavrnili. Z Janšo nazaj v parlamentu pa smo lahko prepričani, da nas, če že ne meteorološko, čaka politično vroča zima.