Slovenija

V gneči pač zbolimo - strokovnjakinja za kitajsko medicino svetuje

Sonja Javornik
7. 9. 2014, 20.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Tradicionalna kitajska medicina (TKM) je čedalje bolj priljubljena, saj odpravlja predvsem vzroke za bolezni, ne le posledic. Pred kratkim je v Ljubljani, v centru DAO TKM, začela zdraviti primarijka dr. Lu Li, ki je bila vodja oddelkov za interno medicino v bolnišnici Junan, in je tako združila tradicionalno kitajsko znanje ter zahodnjaško sodobno medicino.

Dr. Lu Li ima v nasprotju s kitajskimi kolegi, ki zdravijo pri nas, poleg končanega študija TKM magisterij, dve specializaciji in certifikat s področja integrativne medicine. Je edina diagnostičarka in zeliščarka TKM pri nas, pa tudi edina, ki tradicionalno kitajsko medicino povezuje z zahodno, sicer pa je redna profesorica in mentorica ter v komisiji za potrditev zdravnikov TKM v provinci Junan.

Ljubljana je mirno mestece. Daj človeku ribo in nahrani ga za en dan, daj človeku znanje o ribarjenju in ga nahrani za vse življenje, je znan rek, ki se ga dr. Lu Li poskuša čim bolj držati. Priznana diagnostičarka s 35-letno prakso, avtorica številnih knjig in člankov s področja tradicionalne kitajske medicine, je bila že večkrat v Evropi, v Slovenijo pa je spomladi prišla prvič. »Zelo mi je všeč,« pravi preprosta gospa in pristavi, da je največja razlika med Kitajsko in Slovenijo ta, da imamo veliko narave in miru. Celo Ljubljana je zanjo zelo mirno mestece, v katerem se lahko umiri. Ko se je prve proste dni sprehajala po njem, se ji je zdelo skoraj kot mesto duhov, tako da je bila vzhičena, ko je 1. maja na Rožniku končno videla malo večjo gnečo. Z vidika njene stroke, pravi, je to izvrstno. »Če so ljudje preveč natlačeni, so energije preblizu in tako energije drugih prodirajo v naš prostor. To je razlog, da je pri vas manj bolezni, povezanih s srcem, ožiljem in stresom,« razlaga zdravnica, ki je prepričana, da je prav kombinacija kitajskega znanja, ki človeka obravnava celostno, in zahodnega, ki je seveda izjemno učinkovito pri akutnih zadevah, kot so nujne operacije, najboljša možnost za vse. »Zahodna zdravila so dobra, vendar jih preveč izrabljajo, saj se mnoge stvari lahko ozdravi tudi z zelišči, pri katerih dolgoročno ni takšnih posledic,« pravi zdravnica, ki je na Kitajskem predpisovala tudi zahodnjaška zdravila, kadar ni mogla pomagati s svojo zakladnico vseh mogočih zelišč, ki jih ima tudi v ljubljanski ordinaciji. Pravzaprav je najraje ob zdravilih predpisala še kakšna zelišča, da so izničila morebitne stranske učinke, pogosto pa ji je pri zdravljenju z zelišči uspelo, da je kroničnim bolnikom vsaj zmanjšala odmerek tablet.
Pozni odzivi. »Opažam, da imate veliko več revmatoidnih obolenj, težav s sklepi in kostmi, kar je posledica tega, da zdravniki prepozno reagirajo,« pravi in opozarja, da se pri dolgotrajnih bolezenskih stanjih telo zakrči in se ne more več sprostiti, zato je pri nas posledično tudi več depresije kot na Kitajskem, saj tam pač že prej odpravijo vzroke za bolezen. »Metod za zdravljenje je vedno veliko. Treba pa je najti kombinacijo, ki je za posameznika najboljša,« pravi dr. Lu Li, ki vsak pregled začne tako, da bolniku na hitro pogleda jezik in otipa pulz. Sledi poglobljen pogovor, med katerim ga temeljito izpraša o počutju in stanju telesa. Zdravljenje pa je za naše navade precej nenavadno, saj na primer kitajska medicina zimske bolezni zdravi poleti, tako da je zdaj ravno pravšnji čas, da se pripravite in utrdite, da ne boste imeli pozimi težav z gripo in prehladi. »Da bi se ozdravili zimskih bolezni, moramo krepiti jin, ki je poleti že sam po sebi višji, bolj aktiven, tako ima zdravljenje dolgotrajnejši učinek. Tako je zdravljenje kar za 80 odstotkov uspešnejše kot pozimi. Tudi alergije in seneni nahod je dobro zdraviti poleti.«