Slovenija

Eko urbani vrt, ki ga obdelujejo brezdomni

Tilen Pajek
3. 6. 2014, 20.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Brezdomni v Piranu na občinskem zemljišču, velikem okoli 450 kvadratnih metrov, pridelujejo sezonske vrtnine in poljščine v okviru sostanovalske skupnosti Kažun. Gre za program celovite skrbi za brezdomne, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Piran.

Sprejemališče in zavetišče za brezdomne Kažun Piran

Če so Kažun – hiško, narejeno iz kamna brez kakršnekoli vezave – včasih uporabljali pastirji v Istri kot zaklonišče pred nevihto ali pa so v njej bivali, ko so varovali drobnico, je to danes ime programa, v katerem brezdomnim nudijo pomoč in zagotavljajo varno zavetje ter bivanje v nenasilnem ozračju, ozračju medsebojnega spoštovanja in miru. 

»Z veseljem delam na vrtu, sprostim se, ne mislim na težave, koristno izrabim svoj čas in vsi imamo kaj od tega.« - Uporabnica zavetišča za brezdomne Piran

Na podlagi želje uporabnikov pa so zaposleni začeli tudi socialni projekt Eko urbani vrt Kažun, kjer so se brezdomni tokrat prelevili v polno zaposlene vrtičkarje. Glavni namen projekta predstavlja samooskrba stanovalcev z lastno pridelavo sezonskih vrtnin in poljščin. »Ugotovili smo, da so mnogi že imeli lastne vrtove ali pa so kot najemni delavci za skromen vir preživljanja opravljali kmetijska opravila pri večjih okoliških kmetovalcih, zato ni bilo težko oblikovati tega projekta,« je za Svet24 povedala Ingrid Ličen iz piranskega zavetišča za brezdomne.Pozitivna naravnanost in pripadnost temu delu pa je oporna točka tudi za delavce, saj je projekt postal pomemben vir moči zaposlenim pri izvajanju programa psihosocialne podpore, obenem pa močen povezovalni element za razvoj skupnostne skrbi in akcije, saj so s takim delovanjem pritegnili mnoge krajane in donatorje. Z veseljem pa se v vrt vrača tudi ena od uporabnic, ki je izgubila službo in je zaradi premajhne socialne podpore zatočišče našla ravno v Kažunu: »Z veseljem delam na vrtu, sprostim se, ne mislim na težave, koristno izrabim svoj čas in vsi imamo kaj od tega,« delo med poljščinami opiše 54-letna gospa. 

»Brezdomni imajo osnovna praktična znanja, znajo delati z orodji, nekateri tudi s kmetijskimi stroji.« - Ingird Ličen iz piranskega zavetišča za brezdomne.

Projekt zdaj izvajajo skoraj dve leti na dveh lokacijah. Ingrid nam je povedala, da na vrtu pridelajo mnoge vrtnine: »Predvsem tiste, ki najbolje uspevajo v našem mediteranskem okolju, kot so paradižnik, jajčevci, paprike, radič, čičerika, bob, mediteranska zelišča, pa tudi druge vrtnine, kot so razne solate, krompir, stročji fižol, rdeča pesa, buče, kumarice, kapusnice in drugo.« Pri vrtnarskih opravilih aktivno sodeluje dvajset uporabnikov in več kot deset krajanov, ki so želeli vrtnariti, pa nimajo lastnih vrtov, ter ostali prostovoljci. Aktivno delo in opravila v vrtu uporabnikom vračajo smisel vsakdana, z vrtnarjenjem pridobivajo nove veščine in znanja, ob tem pa krepijo občutek lastne vrednosti.