Slovenija

Vsak dan se tresejo tla, bobni, zemlja se odpira

: M. Leskovšek-Svete
22. 3. 2014, 21.49
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Pretekli konec tedna so potresne opazovalnice v Sloveniji zaznale več potresov, najmočnejši potresni sunek ta mesec pri nas pa je bil 13. marca ob 18.32.

M.L.S., Dolenjski list

Potres z magnitudo 3,8 so čutili prebivalci celotne JV Slovenije, njegovo žarišče pa je bilo 9 km vzhodno od Ribnice, kar je nekje na območju Poloma in Seča, kjer se prebivalcem tla pod nogami tresejo vsak dan. Ta mesec so se stresla že 26-krat.

 

»Človeka je strah, ko sliši to grmenje, še posebno ponoči, ko je vse tiho.« Jožica Papež

Vaščani Poloma sicer pravijo, da je bilo potresov še več. Trdijo, da so se jim denimo samo lani tla tresla kar 400-krat, bobnenje, ki prihaja iz notranjosti zemlje, pa slišijo vsak dan, in to večkrat, tudi takrat, ko se zemlja ne trese. »Seveda je človeka strah, ko sliši to grmenje, še posebno ponoči, ko je vse tiho. Na to se je težko navaditi, a kaj hočemo. Tukaj pač živimo in druge izbire nimamo. Smo pa zaskrbljeni,« pravita zakonca Jožica in Marko s kmetije Papež, ki sta sicer prepričana, da so prav potresi oziroma premiki v zemlji »krivi« za udore zemlje, do kakršnega je prišlo tudi na zemljišču le okoli 200 metrov od njune hiše, katerega lastnik je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Si predstavljate, kako bi bilo, če bi popustila, ko bi čeznjo zapeljal s traktorjem?!« pravi Marko o udrtini, ki zaradi stalnega krušenja zemlje meri v premeru že okoli dva metra, globoka pa je, kot so izmerili z vrvico, na katero so privezali utež, tudi tja do 30 metrov.

Pred približno 30 leti se je podoben udor zgodil v Nemški vasi.

Udorov pa s potresi ne povezuje Janez Rus, svetovalec na kočevski območni izpostavi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki meni, da gre za naraven pojav na območju krasa. Kot pravi, je udor zemlje v Polomu prvi udor na skladovih kmetijskih zemljišč na Kočevsko-Ribniškem. »Že pred približno 30 leti je prišlo do udora v Nemški vasi. Takrat se je udrlo približno tri metre globoko, lani po poplavah pa se je v Novih Ložinah pojavila približno tako velika luknja, kot je zdaj v Polomu. Široka je bila približno meter in pol, globoka pa 15, če ne 20 metrov,« pravi in dodaja, da so udor v Novih Ložinah že sanirali, tako pa bodo zasuli tudi luknjo v Polomu, le da bodo še malo počakali, da se sesedanje zemlje umiri. Tudi strokovnjaki pravijo, da so udori zemljine posledica kompleksnih procesov, ki so značilni za kraška območja.