Novice Svet24

Uradnih informacij o poteku pogajanj ni, neuradno pa je slišati, da glavne banke upnice še niso privolile v devetletni reprogram Mercatorjevih posojil, ki bi bil, če Mercator ne bi dobil novega lastnika, šestletni, pišejo Finance.

V zgodbi še vedno ni znano, kateri scenarij v Mercatorjevi prodajni zgodbi je sprejemljiv za banke upnice ter za lastnike oz. prodajalce družbe: 120 evrov za delnico, koliko je Agrokor ponudil v zavezujoči ponudbi, ali nižjo ceno za delnico in dokapitalizacijo družbe.

Kot pišeta Delo in Finance, je konzorcij prodajalcev predlagal dokapitalizacijo v višini največ 150 milijonov evrov, a naj bi banke upnice vztrajale pri 200 milijonih evrov. Pri tem bi šla polovica za odplačilo Mercatorjevih kreditov, polovica pa dobaviteljem. Dnevnik pa piše, da naj bi tuje banke vztrajale pri 225-milijonski dokapitalizaciji družbe.

Vendar pa s takšnim razpletom, kot ugotavljajo časniki, ne bodo mogli biti zadovoljni Mercatorjevi lastniki. Ob tolikšni denarni injekciji cena za Mercatorjevo delnico ne bi mogla biti bistveno višja od 80 evrov, kolikor naj bi znašala Agrokorjeva zadnja ponudba.

Po pisanju Dela in Financ bi cena za delnico lahko dosegla do 90 evrov. Vendar pa se do tega predloga prodajalci nočejo opredeliti, dokler se vse upnice ne izrečejo o Agrokorjevem predlogu.

Agrokor naj bi po sprejemu reprograma razkril vire financiranja Mercatorjevega nakupa, omenjajo Finance. Kot pa dodaja Dnevnik, naj bi mu šla pri nakupu Mercatorja na roke tudi Banka Slovenije.

Več bančnikov je namreč Dnevniku potrdilo, da centralni bankirji po novem od njih zahtevajo, naj pri vrednotenju posojil Mercatorju strogo upoštevajo izsledke pregleda premoženja bank (AQR), po katerih morajo posojila trgovcu slabiti za kar okoli 30 odstotkov. Te zahteve naj bi v Banki Slovenije omilili, če bi Agrokor v Mercatorju izpeljal dokapitalizacijo.

V Banki Slovenije so za STA danes to pisanje zanikali. Kot poudarjajo, Banka Slovenije ne more omiliti zahtev iz pregledov bank.

Glede Mercatorja sicer nadzornika bančnega sistema zanimajo posledice pogajanj o reprogramiranju dolga ter morebitne prodaje največjega slovenskega trgovca z vidika finančne stabilnosti. Niti Banka Slovenije niti guverner pa nimata zakonske pristojnosti za odločanje o prodaji, so še zapisali za STA.