Slovenija

Kdo je kriv za debelost slovenskih otrok?

Sašo Avramovič
19. 12. 2013, 16.07
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Čezmerna prehranjenost in debelost v Evropski uniji pa tudi pri nas predstavljata resen javnozdravstveni problem. Slovenija se namreč po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na 3. mesto med državami EU, ki so vključene v raziskavo HBSC, ter presega povprečje vrstnikov vseh držav.

Sašo Avramovič

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je trend naraščanja telesne teže otrok v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami med najbolj izrazitimi. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da je krivcev za nastalo situacijo verjetno več, vse bolj agresivno trženje živil z nezdravim prehranskim profilom pa je zagotovo eden izmed njih. Otroci in mladostniki so zaradi svoje »nevednosti« lahek »plen« tržnikov, trženje pa vpliva tudi na njihove prehranjevalne navade. »Čezmerna hranjenost in debelost mladostnikov povzročata slabšo kakovost življenja ter večje verjetnosti pojava različnih nenalezljivih bolezni (npr. bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa II, nekaterih vrst raka, arterijske hipertenzije, dislipidemije, metabolnega sindroma, ortopedskih problemov), mladostniki pa imajo lahko slabšo samopodobo,« poudarja Vida Fajdiga Turk z Inštituta za varovanje zdravje RS.

Primerov trženja nezdravih živil je veliko. »Tako na primer ponudniki hitre prehrane v neposredni bližini šol ponujajo otrokom predvsem živila z neustreznim prehranskim profilom, kot so pica, hamburger, hot-dog, krompirček, sladke pijače in podobno,« izpostavlja dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS in dodaja, da pred oglaševanjem otroci niso varni niti v šolskih klopeh. Med »darili«, ki so jih prejeli letošnji prvošolci v nekaterih šolah, so bile namreč tudi lizike, bomboni in reklamne brošure za prehranska dopolnila. Trženje konkretnih živil z neustreznim prehranskim profilom pa so našli tudi v otroških in mladinskih revijah ter celo učnih gradivih. Poleg tega so sicer ugotovili, da nekatere šole sploh ne dovolijo oglaševanja in trženja, medtem ko so druge za to bolj »odprte«.

 

S trženjskimi aktivnostmi ponudnikov nezdrave hrane se otroci srečujejo praktično povsod.

Ja, otroci se v primerjavi z odraslimi drugače odzivajo na prepričevalne tehnike oglaševalcev, saj sami ne znajo kritično oceniti informacij. S trženjskimi aktivnostmi ponudnikov nezdrave hrane se srečujejo praktično povsod (v šolah samih, njihovi bližini, na športnih dogodkih, ko brskajo po spletu, ko gledajo otroške televizijske programe ipd.). Treba je ukrepati! A kako?

Nekaj predlogov Zveze potrošnikov Slovenije za omejitev trženja nezdravih živil, ki so jih predstavili tudi na novinarski konferenci, najdete v nadaljevanju.

 

PREDLOGI ZPS

  • Zakonska prepoved trženja v šolskem okolju
  • Izobraževanje otrok in mladostnikov o pomenu zdravega prehranjevanja
  • Sistemska omejitev trženja nezdravih živil za otroke in mladostnike
  • Prepoved prikazovanja konkretnih živilskih izdelkov v vseh učnih gradivih