Pred nekaj dnevi smo lahko slišali zgodbo o dobrem gostincu Enesu Mušiću, ki je na tablo pred svojo gostilo Ham Ham zapisal, da v času malic vse ljudi v finančni stiski vljudno, brez zadržkov, vabijo na topel obrok. Zgodba je sicer pozneje dvignila veliko prahu, saj so se razširile govorice, da ima zaradi svoje dobrodelnosti težave z davčno upravo, a se je izkazalo, da temu ni tako. Z davčne uprave so vse skupaj zanikali in dejali, da dobrodelnost in solidarnost podpirajo, nesporazum pa je na facebooku pojasnil tudi Mušić in potrdil, da z davkarijo nima težav.
Kuljanac: »Veliko ljudi se obrne na nas, ko jim ostane hrana.«
Naš tokratni dobrodelnež pa je Samir Bitič. Lastnik spletne strani Lakomlacen.si je svoj čut do ljudi v stiski pokazal v sodelovanju z društvom Kralji ulice, ki skrbi za ljubljanske brezdomce. Tem namreč donira pice. Načelo spletne strani Lakomlacen.si je, da vsak, ki pri njih naroči deset pic, dobi enajsto brezplačno, zanjo pa se lahko odloči, ali jo bo pojedel sam ali jo bo podaril brezdomcem.
S tem svoje naročnike učijo deliti, kar pa je tudi njihov osnovni namen. Nekateri naročniki menda takoj rečejo: ''Nas sploh ne sprašuj. Ko bomo prišli do desete pice, enajsto avtomatsko daj brezdomcem.'' Prvo takšno donacijo so izvedli že 31. julija 2012, nadalje pa želijo projekt razširiti, da bi se vanj vključilo še več picerij in bi s tem lahko nahranili še več brezdomcev.
Samir Bitič: »Naše bistvo je, da naučimo naročnike deliti.«
Projekt bodo širili tudi po drugih slovenskih mestih, nameravajo pa pomagati tudi drugim socialno šibkim skupinam. Odzivi picerij, ki so jih kontaktirali, so odlični in Bitič verjame, da jim bo uspelo. Ob našem pogovoru se je še iz srca zahvalil svojim naročnikom, ker delijo skupaj z njimi in tako lačnim pomagajo do toplega obroka.
Pogovarjali smo se tudi s socialnim delavcem Bojanom Kuljancem, ki dela na društvu Kralji ulice. Navdušeno je povedal, kako je z Bitičeve strani prišla ponudba, da nahranijo lačne brezdomce. Ponudbo so takoj sprejeli, saj jim hrana, še posebno topli obroki, kot v tem primeru, vedno pridejo prav. ''Naša organizacija je zelo znana, tudi zaradi časopisa Kralji ulice, in tako se veliko ljudi obrne na nas, ko jim na primer ostane hrana,'' je povedal Kuljanac o ljudeh, ki radi pomagajo brezdomnim.
Naročniki: »Nas ne sprašuj, pico avtomatsko daj brezdomcem.«
Dnevno se pri njih oglasi okoli 50 do 100 ljudi v stiski. Nekateri pri njih preživijo cele dneve, spet drugi pridejo samo po Kralje ulice in odidejo. Na društvu pravijo, da o konkretnih številkah sicer težko govorijo, a če bi šteli vse, ki pridejo k njim, tudi samo po kakšen kos oblačila, bi bila številka pomoči potrebnih precej višja. ''Vedno več je tudi tujih državljanov, v zadnjem času predvsem Romunov in Bolgarov, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gradbeništvu in so zdaj ostali brez služb,'' je Kuljanac opisal trenutno stanje.
Ker prihaja zima, brezdomci poleg hrane potrebujejo še druge stvari:''Trenutno najbolj potrebujemo topla oblačila in obutev, na primer šale, kape, rokavice in zimske čevlje. Seveda je pa hrana tista, ki je vedno dobrodošla.''
Kuljanac: »Trenutno najbolj potrebujemo topla oblačila.«
Spletna stran Lakomlacen.si pa je brezdomce tudi ob našem obisku Kraljev ulice nahranila s picami. Bili so vidno zadovoljni in so se lahko po dolgem času pošteno najedli.
A na žalost so v teh težkih časih tudi takšna društva, kot so Kralji ulice, ter s tem najrevnejši dodatno prikrajšani s strani države. Tudi društvo Kralji ulice je namreč doletelo zmanjšanje financ, a na srečo, kot so nam povedali, za zdaj še lahko poslujejo brez večjih težav.
Ob tem lahko zaključimo z mislijo: nekomu daš vse, mu pomeni malo; mu ponudiš malo, mu pomeni veliko.
