To je slabše od majske napovedi in občutno slabše od povprečja v območju evra.
Medtem ko Bruselj območju evra v prihodnjem letu napoveduje 1,1-odstotno, v letu 2015 pa 1,7-odstotno rast, bo Slovenija naslednje leto boljša le od Cipra, ki bo beležil 3,9-odstotni padec BDP, v letu 2015 pa bo beležila sploh najšibkejšo rast v celotni uniji.
Komisija je za Slovenijo poslabšala tudi napoved za letos - medtem ko ji je maja napovedala dveodstotni padec BDP, je danes to oceno znižala na 2,7-odstotni padec BDP. Za prihodnje leto ji je maja napovedala le 0,1-odstotni padec BDP.
Tudi napovedi za primanjkljaj niso spodbudne. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 5,8-odstotnega, za prihodnje leto 7,1-odstotnega, za leto 2015 pa 3,8-odstotnega. Maja ji je za letos napovedala 5,3-odstotnega, za prihodnje leto pa 4,9-odstotnega.
V skladu s pogoji v okviru postopka zaradi presežnega primanjkljaja bi sicer morala Slovenija doseči naslednje vmesne nominalne cilje glede primanjkljaja: 4,9 odstotka BDP v letu 2013, 3,3 odstotka BDP v letu 2014 in 2,5 odstotka BDP v letu 2015.
Tudi številke za brezposelnost niso obetavne. Komisija Sloveniji za letos napoveduje 11,1-odstotno brezposelnost, za prihodnji dve leti pa 11,6-odstotno, kar je še vedno boljše od povprečja v območju evra, a slabše od povprečja v EU.
Javni dolg Slovenije strmo raste, a je še vedno precej pod povprečjem v območju evra in EU, čeprav je že presegel 60 odstotkov BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, pakt o stabilnosti in rasti. Za letos Bruselj Sloveniji napoveduje 63,2-odstotni dolg, za prihodnje leto 70,1-odstotnega, za leto 2015 pa 74,2-odstotnega.
