Slovenija

Ena panoga, dvojna merila

Simon Rosc, Gabrijel Toplak | Foto: Gabrijel Toplak, KMA
5. 11. 2013, 09.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Ali imajo državna podjetja prednost pred ostalimi? Ali za podjetja, katerih lastniki so vplivni posamezniki, veljajo dvojna pravila? Vsaj v nekaterih primerih bi lahko skoraj z gotovostjo trdili, da je res tako. Žrtev takih ravnanj je tudi družba Papir servis, o njeni žalostni usodi smo že poročali. Pod drobnogled smo vzeli tudi druga podjetja in razlike so več kot očitne.

Pretekli teden je upravno sodišče Papir servisu odpravilo okoljevarstveno dovoljenje, čeprav je bilo pridobljeno povsem v skladu z zakonodajo, s tem pa ogrozilo skoraj 800 delovnih mest. S tem smo prišli do resnega vprašanja, koliko je državi resnično mar v teh časih spodbujati gospodarstvo in ohranjati delovna mesta.

''Naša hiša je v prvi vrsti, saj smo od podjetja oddaljeni približno sto metrov, in lahko rečem, da zrak, ki ga dihamo, ni čist.'' - Branimir Rojten o Gorenje Surovini

Pozneje smo prišli do šokantnih razkritij, da v ozadju načrta za prevzem predelave odpadne embalaže stoji ljubljanski župan Zoran Janković. Slednji je namreč za Radio Slovenija povedal, da je Snaga z drugimi javnimi komunalnimi podjetji ustanovila novo združenje, ki bo konkuriralo za prevzem in oddajo odpadne embalaže. Gre za podjetje Embakom, ki je sestavljeno tudi iz zasebnih podjetij Komteks in Kostak, v katerih naj bi imel svoje lovke spredene tudi Janković. 

 

 

Po naših informacijah se je v Embakom želel vključiti tudi Papir servis, a od ustanoviteljev ni dobil uradnega odgovora. Še več, v predstavitvenem biltenu Embakoma so pod cilje zapisali: »/…/ izriniti Papir servis /…/ s področja ravnanja z odpadki /…/«. Po odgovore smo se želeli obrniti na Embakom.

''Zadeve so se poslabšale, ko je Surovino prevzelo Gorenje.'' - Ferid Krupić

Njihovega kontakta nismo našli nikjer, zato smo z njimi komunicirali kar preko podjetja Komteks, ki je tudi pobudnik ustanovitve Embakoma in ima sedež na istem naslovu, njegovi lastniki pa so Boštjan Komac, Tomaž Komac in France Komac – povsem zasebni lastniki torej, ki z javnimi komunalnimi podjetji nimajo nikakršne zveze. Kako je torej mogoče, da v samooklicanem združenju javnih komunalnih podjetij sodelujejo povsem zasebna podjetja? Od Embakoma do zaključka redakcije kljub izrecni prošnji nismo prejeli odgovorov.

Več kot očitno gre v ozadju za zaroto politike in najverjetneje ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je od vsega začetka sodeloval pri vsem, kar se je dogajalo s Papir servisom, zdaj pa se je naenkrat popolnoma umaknil. 

Lobiji pa niso edino, kar usmerja in krmari panoge, ki so nekoliko bolj dobičkonosne. Predvsem so že na daleč vidne razlike med državnimi podjetji, družbami, ki imajo vplivne povezave, in tistimi, ki želijo le mirno delati. Taka razlika se je pokazala tudi pri odločbi sodišča, ki je Papir servisu odvzelo okoljevarstveno dovoljenje.

Pa poglejmo, zakaj. Papir servis v skladu z veljavno zakonodajo in uredbo letno predela manj kot 50 tisoč ton plastične embalaže in papirja, zaradi česar po veljavni zakonodaji presoja vplivov na okolje ni potrebna, sodišče pa je dejalo drugače. Bodo potem po novem morala presojo vplivov na okolje izvesti tudi druga podobna podjetja ali bo slednje obstalo le kot razlog za uničenje Papir servisa?

Vevško podjetje je sicer vplive na okolje vzelo resno, v ta namen je postavilo kar dve čistilni napravi. Še več, kot so nam odgovorili, predelujejo zgolj plastično embalažo, papir in pločevinke, vse pa obdelajo v samo 24 urah in pod streho, tako da deževnica morebitnih strupenih snovi ne more spirati v tla ali vode, nato pa vse skupaj odpeljejo in te embalaže ne skladiščijo na dvorišču. Pod drobnogled smo vzeli tudi Gorenje Surovino iz Maribora, ki poleg plastične embalaže in papirja predeluje tudi smeti.

Odgovorov od njih nismo prejeli, smo pa na njihovem dvorišču posneli kupe smeti, ki ogrožajo zdravje okoliških prebivalcev in narave. Iz tega lahko sklepamo, da smeti, izpostavljene vsem vremenskim vplivom, skladiščijo na svojem dvorišču. O nevarnosti slednjega smo se lahko prepričali letos, ko so odpadki na dvorišču zagoreli, kar bližnjim sosedom še danes ne da spati.

Branimir Rojten z bližnje ulice je povedal, da življenje v neposredni bližini podjetja Surovina sploh ni prijetno. »Naša hiša je v prvi vrsti, saj smo od podjetja oddaljeni približno sto metrov, in lahko rečem, da zrak, ki ga dihamo, ni čist. Pogosto namreč smrdi, to pa še posebej zaznavamo ob menjavi vremena ali ko je vetrovno, zato smo že pred časom ustanovili civilno iniciativo, ki se predvsem zavzema, da predelavo papirja uredijo na način, kot ga izvajajo, denimo, v zahodnoevropskih državah. Tudi v Gradcu v sosednji Avstriji imajo tovarno za predelavo papirja kar v središču mesta, a imajo vse urejeno tako, da ni moteče za tamkajšnje občane,« je poudaril Rojten.

V Dinosu so nas odgnali z grožnjami.

Sosed Ferid Krupić pa pravi, da so se zadeve poslabšale, ko je Surovino prevzelo Gorenje. »Od takrat se na tukajšnjem območju zelo pogosto širi smrad. Dvakrat smo s pismom opozorili odgovorne na mariborski občini, a smrad ostaja. Nič nam ne pomaga, če nam pristojni v podjetju zagotavljajo, da njihova predelava ni škodljiva zdravju, saj postaja življenje tukaj zares neprijetno,« je sklenil Krupić. Na podlagi tega lahko jasno sklepamo, da ko gre posredno za državno podjetje – lastnik Surovine je Gorenje Franja Bobinca – si ta lahko privošči veliko več kot zasebna podjetja in v teh primerih tudi pristojni organi ne ukrepajo.

Enako kopičenje odpadkov na prostem izvajajo v ljubljanski Surovini, kjer so kupi odpadnih kovin in elektronskih naprav naloženi kar na odprtem. Tam se akumulirajo in so izpostavljeni vsem vremenskim vplivom. Tudi tukaj očitno veljajo dvojna merila. Ekipa časopisa Svet24 je želela preveriti tudi, kako imajo skladiščenje odpadkov urejeno v ljubljanskem Dinosu, a nam ni uspelo, saj so nas že na vhodu odgnali z grožnjami, da tam nimamo česa iskati in da bodo poklicali policijo. Kaj se torej skriva za njihovimi zidovi, ostaja skrivnost, saj so nam tudi na konkretna vprašanja odgovorili le v eni povedi, in sicer da z odpadki ravnajo skladno z zakonodajo in pridobljenimi okoljevarstvenimi dovoljenji, konkretnih odgovorov pa niso hoteli dati. 

Koga moti ravno Papir servis?

Izredno zanimiv se nam zdi podatek, da je vseh predelovalcev odpadkov v Sloveniji kar 350, od tega je takih, ki predelujejo plastično embalažo in papir, 57. Na podlagi tega se sprašujemo, koga in zakaj moti ravno Papir servis. Ljudje z vplivnimi ozadji si lahko privoščijo vse, medtem ko je drugim, ki delajo v skladu z zakonodajo, očitno prepovedano tudi to. Ali smo priča še enemu brutalnemu grabljenju denarja političnih lobijev, ki mu ni mar za 800 zaposlenih v Papir servisu?