Slovenija

Medja zaenkrat ostaja predsednik uprave NLB

STA / S.R.
21. 9. 2013, 13.56
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Nadzorni svet NLB bo v najkrajšem možnem času ocenil primernost predsednika nadzornega sveta Franceta Arharja in predsednika uprave Janka Medje, ki so ju v petek obiskali kriminalisti NPU. Na čelu uprave tako zaenkrat ne bo sprememb, se je pa Medja odločil, da se takoj izloči iz vseh poslovnih odločitev glede Agrokorja in Mercatorja.

Mediaspeed
Medja zaenkrat ostaja na položaju predsednika uprave.

Iz Nove Ljubljanske banke (NLB) so sporočili, da se je nadzorni svet seznanil z nastalimi razmerami in odločil, da bo dal prednost temeljiti presoji skladno z zakonodajo.

Primernost Arharja in Medje bodo ocenili glede na spremenjene predpise Banke Slovenije, ki veljajo od 7. septembra. Uprava pod vodstvom Medje tako "v nespremenjeni sestavi in z nespremenjenimi pooblastili nadaljuje svoje delo", so zapisali v NLB.

Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so v petek izvedli več hišnih preiskav, v katerih so iskali dokaze glede domnevne zlorabe notranje informacije, ki je vplivala na ceno vrednostnega papirja. Šlo naj bi za zlorabo informacij s strani Medje, tedaj člana uprave Unicredit banke Slovenija, in sicer pri nakupu delnic Mercatorja.

Medja je za STA v petek zvečer sporočil, da je vsak sum, povezan z njegovim ravnanjem, "tudi v povezavi z očitano nepravilnostjo v zadevi Mercator, brez vsake osnove". Zagotovil je, da NLB vodi poštena uprava. Kriminalisti so kot pričo obiskali tudi nekdanjega predsednika uprave Unicredit banke Slovenija Arharja, zdaj prvega nadzornika NLB.

Medja je bil v času predzadnjega poskusa prodaje Mercatorja, med letoma 2011 in 2012, član Unicreditove uprave, ki jo je vodil Arhar. Unicredit banka Slovenija, ki ima še danes v lasti 8,01 odstotka delnic Mercatorja, je bila sicer eden najglasnejših zagovornikov prodaje, vendar pa se ni nikoli pridružila konzorciju prodajalcev, ki so prodajali več kot 52 odstotkov Mercatorja.

Prav Medja naj bi bil po neuradnih informacijah skupaj z nekaterimi lobističnimi skupinami največji zagovornik prodaje Mercatorja, predvsem zaradi dobrih odnosov z nekaterimi v vodstvu hrvaškega Agrokorja. Agrokor in prodajalci so takrat govorili o ceni 221 evrov za delnico, vendar ni Agrokor pogodbe nikoli podpisal, poleg tega pa ni nikoli dal prevzemne ponudbe za Mercator, s čimer bi dokazal resnost nakupa.

NPU je po poročanju Financ preiskoval, ali sta Splitska banka in skladi hrvaškega Allianza, ki sta pomembna lastnika Mercatorja, kupovala delnice Mercatorja na fiduciarni račun za Medjino ime. Splitska banka oz. njene (nerazkrite) stranke obvladujejo prek fiduciarnega računa trenutno 10,5 odstotka Mercatorja in so tako tretji največji lastnik trgovske družbe, za Pivovarno Union (12,3 odstotka)in NLB (10,8 odstotka).

Splitska banka oz. fiduciarni račun njenih strank je postal v delniški knjigi Mercatorja opazen v začetku leta 2011. Od takrat je število delnic Mercatorja raslo - vse do trenutnih 10,5 odstotka. Celoten paket delnic Mercatorja, ki leži trenutno na fiduciarnem računu Splitske banke, je - upoštevajoč trenutne vrednosti delnice na borzi (90,60 evra) - vreden 36,06 milijona evrov.

V javnosti že nekaj časa krožijo ugibanja, da bi lahko nadzorni svet zamenjal Medjo, ki se je na čelo največje slovenske banke povzpel 14. septembra lani. Petkove preiskave so ta ugibanja le še okrepile. Na začetku mandata nove uprave je odmevala novica o najemu dragih osebnih vozil za Medjo in člana uprave Nimo Motazeda, kasneje pa tudi pogodba s kadrovsko agencijo Korn Ferry International.

NLB je na ravni skupine v prvem letošnjem polletju ustvarila 91,2 milijona evrov izgube po davkih, medtem ko je na ravni matične banke izguba po davkih znašala 85,8 milijona evrov. Na to so vplivale predvsem visoko oblikovane oslabitve in rezervacije, ki so na ravni skupine znašale 145 milijonov evrov, na ravni NLB pa 131,6 milijona evrov.

Največja slovenska banka izgubo sicer beleži že zadnjih nekaj let. Ob izvajanju stresnih testov in skrbnega pregleda aktive, v katerega je v teh tednih vključenih več slovenskih bank, uprava NLB izvaja celovito preobrazbo banke, tudi s postopnim zmanjševanjem števila zaposlenih. Do začetka leta 2015 bo imela NLB predvidoma dobro petino manj zaposlenih kot ob koncu leta 2012.