Slovenija

Dežja premalo, ponekod že vidni znaki suše

STA / S.R.
30. 7. 2013, 15.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Dežja, ki je v ponedeljek spremljal prehod hladne fronte čez Slovenijo, je bilo bolj malo, ponekod nič, tako da se razmere v površinskem sloju tal še naprej poslabšujejo.

Dolenjski list
Ponekod se že kažejo znaki suše.

Stanje ponekod že kaže na pojav kmetijske suše, je STA dejala vodja oddelka za agrometeorologijo na Agenciji RS za okolje Andreja Sušnik. Prehod hladne fronte čez Slovenijo, ki ga je v ponedeljek spremljal predvsem močan veter, je prinesel tudi nekaj padavin, ki pa so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Ponekod, zlasti na zahodu države, je padlo med 20 in 30 litrov dežja na kvadratni meter, v osrednji Sloveniji največ do 10 litrov na kvadratni meter, marsikje na jugu in vzhodu države pa padavin sploh ni bilo.

Tokratni dež stanja v površinskem sloju tal, ki so ga pomanjkanje padavin, visoke temperature in veter ter posledično visoko izhlapevanje v zadnjem mesecu že močno prizadele, tako bistveno ni popravil.

Kot je povedala Sušnikova, se površinski sloj intenzivno suši, saj dnevno izhlapi tudi več kot pet litrov vode na kvadratni meter. Predvsem na lahkih prodnatih tleh se tovrstne razmere kažejo tako, da rastline venejo, znaki vročinskega in sušnega stresa pa so vidni na koruznih poljih, bučah, plodovkah in predvsem na zelenjavi, ki bi načeloma morala biti zalivana in namakana.

"Stanje tako ponekod že kaže na pojav kmetijske suše," je dejala agrometeorologinja. Je pa lokalno stanje zelo odvisno od tehnologije kmetovanja in vrste tal, na katerih rastline rastejo.

Stanje je najslabše na obalnem delu Slovenije in na severovzhodu države ter povsod tam, kjer lokalne nevihte niso izboljševale stanja in so tla slabša glede na lastnosti zadrževanja voda.

Po letošnjem drugem vročinskem valu, ki se je v ponedeljek iztekel s prehodno hladnejšo fronto, pa tudi v prihodnjem obdobju dežja ni na vidiku. Meteorološka napoved do 8. avgusta kaže vroče in sončno vreme z najvišjimi dnevnimi temperaturami po nižinah od 32 do 36 stopinj, kar za rastline pomeni visoko izhlapevanje. Sušnikova tako pričakuje, da se bo stanje preskrbljenosti rastlin še poslabšalo.

Zato po njenih besedah, kot vedno v podobnih primerih, velja poziv vsem prebivalcem, da ravnajo tako, da ne poslabšujejo količinskega in kakovostnega stanja voda.