Slovenija

Leta 2014 le 0.1 odstotna rast v Sloveniji

STA / S.R.
29. 5. 2013, 13.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Sloveniji v najnovejši napovedi za letos napoveduje 2,3-odstotni upad bruto domačega proizvoda (BDP).

Thinkstock

Prihodnje leto v OECD pričakujejo le 0,1-odstotno rast slovenskega gospodarstva. OECD je v najnovejši gospodarski napovedi za članice organizacije in nekatera velika hitro rastoča svetovna gospodarstva glede na zadnje ocene iz novembra lani tako poslabšal obete za Slovenijo.

Novembra je namreč za letos napovedoval 2,1-odstotni padec BDP, še posebej manj optimistični pa so v 34-članski organizaciji s sedežem v Parizu za prihodnje leto. Če so lani jeseni govorili še o 1,1-odstotni gospodarski rasti, pa po novem pričakujejo le 0,1-odstotno krepitev BDP.

V OECD letošnji upad slovenskega BDP vidijo predvsem kot posledico nadaljevanja težav v bančnem sektorju in negativnih učinkov razdolževanja prezadolženih podjetij, negativno pa bodo na gospodarsko dejavnost vplivali še povišana brezposelnost in učinki uravnoteženja javnih financ.

Domača poraba naj bi se tako letos skrčila za 5,2 odstotka, prihodnje leto pa še za 1,8 odstotka. Investicije pa naj bi nazadovale še dve leti - letos za 5,3 odstotka, prihodnje leto pa za 3,8 odstotka.

Po drugi strani naj bi izboljšanje zunanjega okolja okrepilo povpraševanje po slovenskem izvozu in prav rast v izvoznem sektorju naj bi prihodnje leto omogočila povratek k minimalni rasti.

Izvoz naj bi se letos okrepil za 0,9 odstotka, prihodnje leto pa za 4,1 odstotka. To je še vedno precej manj od povprečja članic OECD, kjer naj bi rast izvoza letos znašala 2,4 odstotka, prihodnje leto pa 5,2 odstotka.

Zaradi nižjih številk na strani uvoza (letos 2,3-odstotni padec, v 2014 pa dvoodstotna rast) pa bo Slovenija tudi po napovedih OECD beležila občuten presežek na tekočem računu plačilne bilance. Letos bo ta znašal 4,1 odstotka BDP, prihodnje leto pa 4,8 odstotka BDP. To je bistveno nad povprečjem OECD, kjer je saldo izravnan, in predstavlja pomemben dejavnik razdolževanja in stabilizacije ekonomije.

Kot prednostni kratkoročni nalogi za Slovenijo v organizaciji izpostavljajo dokapitalizacijo in prestrukturiranje bank, ki mora potekati vzporedno s prestrukturiranjem prezadolženih podjetij. To je po oceni OECD jamstvo za ohranjanje dostopa do mednarodnih finančnih trgov.

Za zagon gospodarske rasti pa v organizaciji svetujejo še uresničitev privatizacijskih načrtov in spodbujanje tujih neposrednih naložb.

V OECD Slovenijo pozivajo k nadaljevanju ukrepanja na področju konsolidacije javnih financ, da bi tako zaustavila trend hitrega naraščanja javnega dolga. Istočasno pa poudarjajo, da ne sme omejevati delovanja t.i. avtomatičnih stabilizatorjev, to je socialnih transferjev, ki jih sprožijo slabe gospodarske razmere (nadomestila za brezposelne, socialne pomoči).

OECD sicer za letos ob stroških sanacije slabih bančnih terjatev za Slovenijo napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 7,8 odstotka BDP, medtem ko naj bi se primanjkljaj prihodnje leto znižal na 3,4 odstotka BDP. Vlada v programu stabilnosti za letos napoveduje 7,9-odstotni primanjkljaj, za prihodnje leto pa napoveduje znižanje na 2,6 odstotka BDP, torej pod triodstotno mejo.

Stopnja brezposelnosti naj bi ostala povišana in letos po anketni metodi dosegla 10,2 odstotka, prihodnje leto pa 10,3 odstotka, letna inflacija pa bo nizka - letos pri 2,1 odstotka, prihodnje leto pa pri le 1,2 odstotka.