Slovenija

Pri znižanju plačne mase ne bo popuščanja

STA / S.R.
7. 4. 2013, 11.52
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja se bodo v ponedeljek sešli na pogajanjih.

Mediaspeed
Viranta čaka zahtevna naloga.

Odprta vprašanja ostajajo nespremenjena, sindikatom nasproti pa bo prvič sedla nova vladna pogajalska ekipa, ki jo vodi minister Gregor Virant. 

Ta pravi, da je optimist, a sindikati za zdaj pri ključnem vprašanju, znižanju plačne mase, ne popuščajo. Vlada se želi dogovoriti o 158-milijonskem znižanju plačne mase v javnem sektorju. Kot je v petek pojasnil minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, izhajajo iz plačne mase, kot jo je določil letošnji proračun.

Po ministrovih besedah je glede na lansko realizacijo predvideno 6,4-odstotno znižanje, kar predstavlja 288 milijonov evrov. Ker pa so učinki že sprejetih ukrepov iz zakona za uravnoteženje javnih financ za letos ocenjeni v višini 130 milijonov evrov, ostane še 158 milijonov evrov, o katerih se morajo vlada in sindikati dogovoriti, na kakšen način jih bodo prihranili.

Vladna stran pri tem opozarja, da je treba do dogovora priti in uveljaviti čim prej, saj je z vsakim odlogom obdobje, v katerem bo treba doseči prihranke, krajše. Tako predlaga intenzivna pogajanja v želji, da bi jih zaključili do 10. maja in bi ukrepi lahko začeli veljati s 1. junijem.

"Če nič ne naredimo, bo ob koncu leta zmanjkalo zelo veliko denarja za plače v državnem proračunu in tudi ostalih treh javnih blagajnah," opozarja minister Virant. Kot ugotavlja, bodo določeni linearni posegi pri plačah potrebni v vsakem primeru, čeprav ocenjuje, da ni potrebe, da bi bili radikalni.

Kakšne ukrepe bodo predlagali, minister podrobneje še ni želel pojasniti. Povedal je le, da vlada delno rešitev vidi v zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju, do česar naj bi prišli predvsem z restriktivno politiko nadomeščanja naravnega odliva zaposlenih, medtem ko se odpuščanju iz poslovnih razlogov želijo izogniti. Prav tako je Virant omenil možnost pogovorov o sektorskih ukrepih, tudi denimo pogajanja o standardih in normativih v šolstvu.

V sindikatih javnega sektorja po drugi strani vztrajajo, da dodatno zniževanje plač, ki bi presegalo tisto, na katero so pristali lani pri zakonu za uravnoteženje javnih financ, zanje ni sprejemljivo. Prav tako si želijo dodatnih pojasnil glede podatkov in izračunov iz izhodišč za pogajanja, ki jih je vlada sprejela in sindikatom posredovala v četrtek. Kot opozarja predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, vlada tudi še ni povedala, kako bo poskušala doseči cilj znižanja mase plač.

A Virant pred ponedeljkom pravi, da v pogajalski proces vstopa optimistično. "Nimamo nobene garancije, da bomo dogovor dosegli, ampak mislim, da je tudi na strani sindikatov razumevanje in spoznanje, da je situacija takšna, da je nekaj treba narediti," dodaja. Meni namreč, "da ima vsakdo raje zagotovljeno varno službo in zaposlitev, pa čeprav z nekoliko nižjo plačo".

S sindikati javnega sektorja je sicer vlada formalno še vedno v stavkovnem razmerju. Vse od sprejetja proračunskih dokumentov za letošnje leto namreč v sindikatih vre. Ostro so nastopili tako proti predvidenemu znižanju, kot tudi proti morebitnemu odpuščanju zaposlenih, ki bi lahko bilo posledica znižanja. Prejšnji vladi Janeza Janše pa so očitali, da je znižanje določila, ne da bi z njimi o tem sploh poskušala doseči sporazum.

23. januarja letos je sledila splošna stavka javnega sektorja s protestnimi shodi zaposlenih v več slovenskih mestih. Stavka je bila sicer v večjem delu javnega sektorja enodnevna, a stavkovni odbori sindikatov so ostali, prav tako stavkovne zahteve, pri katerih sindikati vztrajajo, ne glede na to, da je prišlo do zamenjave vlade.

Nova vlada pa se bo, kot kaže glede na zadnje sodbe sodišč, ob tem morala soočiti tudi s posledicami nekaterih preteklih odločitev: z vprašanjem možnega povračila premalo izplačanega regresa javnim uslužbencem ter poračuna neizplačanih plačnih nesorazmerij.

Minister Virant napoveduje, da bodo izkoristili vse pravne poti, da zavarujejo javne finance in proračun. Pri regresu bodo počakali na pravnomočne sodbe. Glede poračuna neizplačanih plačnih nesorazmerij pa bo sindikatom predlagal, da počakajo na izid revizije.

Državno pravobranilstvo je namreč vložilo revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je presodilo, da je vlada kršila kolektivno pogodbo, ker od oktobra 2010 do maja 2012 zaposlenim ni priznavala in izplačevala tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij.

Sodba, s katero je naložilo tudi poračun za nazaj, je pravnomočna in vložena revizija ne zadrži njene izvršitve. Po Virantovi oceni pa ima država realne možnosti, da z revizijo uspe, če ne bo, pa se bodo morali s sindikati dogovoriti, kako bodo to obveznost izplačali. Po ocenah gre za približno 170 milijonov evrov. Če bi jih hoteli zagotoviti, pa bi po ministrovih besedah verjetno morali vsem javnim funkcionarjem in uslužbencem v javnem sektorju za eno leto znižati plače za štiri odstotke. Druge možnosti namreč ne vidi.