Glavnino pozornosti so namenili spremembam ustave glede referendumske ureditve, ki so blizu glasovanja v DZ. Pri tem so predstavniki civilne družbe poslance soglasno pozvali, naj se postopek ustavi.
Na sestanku, ki se ga je udeležilo okoli 30 predstavnikov civilne družbe, je Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije povedal, da v omenjeni sindikalni centrali zahtevajo, naj referendum ostane zavezujoč. Prav tako nasprotujejo omejevanju možnosti referenduma o zakonih fiskalne narave in določitvi kvoruma o veljavnosti referenduma.
Po besedah sindikalista Branimirja Štruklja, ki se je sestanka udeležil tudi kot predstavnik Koalicije solidarnih, v omenjeni organizaciji zahtevajo, da DZ ustavi postopek spreminjanja ustave glede referendumske ureditve in dopusti javno razpravo o vprašanjih, ki se tičejo vseh državljank in državljanov. Nato je sestanek zapustil, saj se, kot je pojasnil, ne strinja s tem, da je bilo sprva predvideno, da bo sestanek zaprt za javnost, in z načinom, kako se je določilo organizacije, ki so bile povabljene nanj.
Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je vprašal, kakšna je možnost, da se predlog sprememb ustave glede referendumske ureditve še spremeni, saj je sicer, kot je dejal, današnji sestanek nesmiseln.
Pravnik Miro Cerar mu je pojasnil, da je postopek v fazi, ko je bil v DZ vložen predlog ustavnega zakona, "ki je nedeljiva celota, zato nanj v DZ ni več mogoče vlagati dopolnil". "To pomeni, da gre za dokončno besedilo ustavnega zakona. DZ pa se mora zdaj odločiti, ali ga bo sprejel ali pa ga bo zavrnil," je dejal. Podobno sta ocenila tudi Veber in pravnik Lojze Ude.
Glede na takšno pojasnilo je Blaž Babič iz Političnega združenja prapor svobode Vebra pozval, naj poslance osebno pozove k temu, da omenjeni postopek ustavijo. Veber mu je odgovoril, da lahko poslancem prenese le poziv civilnih združenj, naj se postopek ustavi. O tem so predstavniki civilne družbe nato glasovali in soglasno sklenili, naj Veber njihov poziv prenese poslancem.
Na sestanku, ki ga je pred parlamentom na ploščadi Trga republike spremljalo tudi okoli 30 protestnikov, ki zavračajo pogovore z oblastjo, so še sklenili, da bodo civilna združenja v 60 dneh v DZ posredovala pisne predloge sprememb, nato pa bo pripravljen še en širši posvet, na katerem bi sodelovala tudi pravna stroka, ki bi povedala, kateri od predlogov so uresničljivi in kateri ne.
Veber predstavnikom civilne družbe ni mogel zagotoviti, da bo medtem postopek spreminjanja ustave v DZ zamrznjen, saj da slednje ni odvisno od njega. Kot je po sestanku povedal za STA, verjame, da bo, potem ko bo poslanskim skupinam prenesel poziv civilne družbe, s strani poslanskih skupin prišla pobuda za sestanek poslanskih skupin, na katerem bi spregovorili tudi o možnosti, da se postopek začasno ustavi.
Sestanek je ocenil kot konstruktiven. Pričakuje tudi, da bodo v roku, ki je bil dogovorjen, od civilne družbe dobili konkretne predloge, na podlagi katerih bodo nadaljevali razpravo.
Z izjavo za javnost se je danes odzval tudi Odbor za pravično in solidarno družbo ter predvidene spremembe ustave glede referenduma označil kot nedorečene. Zato je DZ pozval, naj v prvi fazi sprejme samo tiste spremembe, ki imajo podporo javnosti.
