Promet

Nad Bezovico grozi nevarnost

STA/M.J.
17. 1. 2014, 15.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Po skalnem podoru nad vasjo Bezovica v bližini Črnega Kala, v katerem se je od stene okrušilo približno tisoč kubičnih metrov kamenja, je geolog Marko Kočevar opravil podrobnejši pregled premikov skalne gmote in plazu nad državno cesto ter vasjo. Kot so sporočili iz Mestne občine Koper, bodo za zaščito vasi uredili lovilni nasip in jarek.

Zajem zaslonske slike

Geolog je pri ogledu terena ugotovil, da se je intenzivnost rušenja skalnih blokov na širšem območju nad zaselkom Bezovica povečala že v začetku meseca. Tedaj je prišlo do manjših skalnih podorov, v sredo pa do večjega krušenja kamenja oziroma skalnih blokov, ki so se ustavili približno 50 metrov pod skalno steno.

Nekaj manjših skal se je ustavilo šele 40 metrov nad državno cesto Loka-Podpeč-Rakitovec. S tem se je povečala možnost, da bi podorni material dosegel državno cesto, kar bi predstavljajo veliko nevarnost za udeležence v prometu, posledično pa bi lahko kamenje doseglo tudi višje ležeče stanovanjske objekte.

Koprska občina bo zato nemudoma pristopila k izvedbi najnujnejših interventnih ukrepov. Tako bo že v teh dneh pričela s pripravo dokumentacije za izgradnjo t. i. lovilnega nasipa in jarka, ki bo preprečeval kotaljenje kamnitih gmot po pobočju. Denar za izvedbo bo občina pridobila iz rezervnega sklada, namenjenega odpravi posledic naravnih nesreč. Ker gre za višji znesek, po prvih izračunih naj bi vrednost presegala 100.000 evrov, bo moral sredstva odobriti tudi koprski občinski svet, ki bo o tem odločal že prihodnji teden.

Vsekakor pa bo nato treba pristopiti tudi k celoviti sanaciji tega območja, Direkcija RS za ceste je tako že naročila izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo brežin nad cesto Podpeč-Bezovica. Kasneje se bosta skupaj z Mestno občino Koper dogovorili še o višini sofinanciranja sanacijskih del.

Vaščani Bezovice, v kateri je približno 30 hiš, že pol stoletja opozarjajo na razpoke v steni Kraškega roba nad vasjo. Prve razpoke naj bi nastale zaradi miniranja pri gradnji železnice leta 1965, okrog 60 težkih tovornih vlakov dnevno pa s svojimi tresljaji le še pripomore k večanju razpok v steni.

Stena, približno 30 metrov višine, 60 metrov dolžine in 15 metrov širine, se je vsak dan premaknila za pet do 35 milimetrov, po obilnem deževju septembra 2010 pa se je razpoka v enem dnevu povečala kar za pol metra. Kljub temu se sanacije podora ni lotil še nihče. Ob cesti in na pobočju pod plazom je postavljenih le nekaj tabel, ki opozarjajo na padajoče kamenje.