Pred kratkim je kmečka pesnica Ančka Šumenjak z Jareninskega Vrha, avtorica treh pesniških zbirk, dočakala nenapovedan obisk. Škofjeločanko, ki jo je ljubezen v začetku druge svetovne vojne pripeljala v Jarenino, sta obiskala pesniški župan Venčeslav Senekovič in njegova sodelavka Monika Buser ter k častni občanki pripeljala še Toneta Partljiča in pevsko skupino Mavrica.
IZPOLNITEV SKRITE ŽELJE
Prišli so tudi Ančkarji – pet njenih prijateljev (Cecilija Bernjak, Jana in Igor Kraševec, Mira Smolej in Silvestra Brodnjak). »Čeprav se je zadnja leta bolj posvetila pisanju kratkih zgodb, ki jih je poleg pesmi več kot četrt stoletja objavljala v zbornikih Literarnega kluba upokojencev Slovenije (LIKUS), sem ob obiskih pri Ančki začutila njeno skrito željo. Zaželela si je izdajo pregledne zbirke nekoč izdanih pesmi, dopolnjenih z besedili, ki so nastala po letu 1980, ko njen pesniški dar ni obmiroval,« je pojasnila Brodnjakova iz Skorbe in nadaljevala, da so Ančko, ki bo 21. julija dopolnila 94 let, s težko pričakovano knjigo osrečili. Še posebej pa njeno 69-letno hčer Anko, ki je v zadnjih letih popolnoma oslepela, a je o tem z njo najbolj sanjala. »Ne morem pozabiti njenega srečnega nasmeha,« je dodala Brodnjakova.
STOPILI SO SKUPAJ
O Ančkini želji je Brodnjakova začela razmišljati s slavistko Miro Smolej iz Kranjske Gore, saj sta obe članici kluba LIKUS. »V računalnik sva vnesli vsa besedila in jih razporedili v vsebinske sklope ter jih pokazali Ceciliji Bernjak, predsednici Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina, ki poleg čopiča obvlada še pero. Iz zbirke svojih likovnih del je ponudila motive, s katerimi so ilustrirali vsebino pesmi,« je razložila Brodnjakova. Ančko so poznali le po njenem pripovedovanju, zato so združili moči, da bi lahko izdali knjigo o Ančki Šumenjak, kmečki ženi, mami, babici in tudi že praprababici z Jareninskega Vrha. Kot je še povedala Brodnjakova, je Igor Kraševec, ki skupaj z ženo Jano že nekaj let živi v Hajdošah, besedilo računalniško uredil in pripravil za tisk, Jana Kraševec, ki tako kot Ančka izhaja iz Poljanske doline, pa je ustvarila naslovnico, ki predstavlja današnjo Šumenjakovo domačijo.
FINANČNA PODPORA OBČINE
Uspelo jim je, da so njene pesmi in nekatere pripovedi poslej zbrane v četrti knjigi z naslovom S pesmijo v srcu in podnaslovom Skozi življenje – moje in tvoje. Župan Senekovič je ob tej priložnosti dejal: »V občini, ki je finančno podprla tisk knjige, cenimo dolgoletno udejstvovanje Ančke Šumenjak. Predvsem pa od leta 1999, ko je postala častna občanka.« V knjigi je mogoče na 246 straneh poleg pesmi, črtic in fotografij iz družinskih albumov prebrati tudi številne časopisne članke, ki so v preteklosti slovenski javnosti predstavili Ančko v najbolj ustvarjalnem obdobju.
NJENO ŽIVLJENJE IN ŽELJE
Ančka je želela postati učiteljica, a se ji ta želja ni uresničila. V vdovstvu je poleg šestih otrok skrbela še za srednje veliko posestvo in z otroki četrt stoletja zahajala v jareninsko šolo, kjer je na številnih šolskih dogodkih kot kmečka pesnica spletla prijateljske vezi z mnogimi izobraženci in kulturniki, ki so začutili njen skriti talent. Spodbujali so jo, da je v samozaložbi izdala Natrgane cvetove (1972) ter zbirko Zemlja in pesmi (1974). Poleg Janeza in Marije Švajncer je njen smisel cenil tudi Slavko Kočevar Jug, ki je leta 1980 pri mariborski založbi Obzorja uredil Pesmi med žetvijo. Leta 2009 so bile nekatere Ančkine pesmi objavljene v pesniški zbirki Zveze kmetic Slovenije Prisluhnite nam. Številni se je spominjajo tudi kot avtorico več uglasbenih narodnozabavnih melodij.
