Kultura

Stoječi aplavz občinstva

I. Vidmar
9. 2. 2015, 17.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Tradicionalnega koncerta novomeškega simfoničnega orkestra ob kulturnem prazniku ni bilo treba prestaviti, saj njegovega zvestega občinstva tudi malo bolj kot običajno zasnežene ceste niti istočasni prenos ženskega smuka ne morejo zaustaviti.

I.Vidmar

Ko je Tina Maze drvela naslovu svetovne prvakinje naproti, so novomeški simfoniki v dvorani Marof spremljali velemojstra klavirske harmonike Tomaža Rožanca, ko je iz svojega inštrumenta izvabljal zvoke Astorja Piazzolle v skladbi Milonga del Angel.

I.Vidmar

Četrt stoletja mineva, odkar se je Simfonični orkester Glasbene šole Marjana Kozine prvič predstavil javnosti. Bilo je 7. februarja leta 1990, ko je v počastitev kulturnega praznika v Domu kulture orkester na pobudo in pod vodstvom tedanjega ravnatelja novomeške glasbene šole Zdravka Hribarja sploh prvič stopil na oder.

Uvodni del letošnjega koncerta je bil posvečen Gioacchinu Rossiniju in Uverturi iz Italijanke v Alžiru, nadaljevanje pa Edwardu Elgarju in skladbi Chanson de Matin ter Petru Iljiču Čajkovskemu in Cvetličnemu valčku iz baleta Hrestač.

I.Vidmar

Med domačimi skladatelji je tokrat prišel na vrsto Mojmir Sepe s skico za klavir in orkester Pogled z gradu, kjer je kot solistka nastopila novomeška pianistka Ana Čop, nekdanja učenka šole, na solističnem mestu ji je sledil Tomaž Rožanec. Redni del koncerta so simfoniki pod taktirko Sandija Franka zaključili s skladbo Save The Last Dance For Me Doca Pomusa in Morta Shumana, ki jo je za simfonični orkester priredil fagotist Dejan Učakar iz Glasbene šole Krško, edini gostujoči glasbenik v orkestru – z nekoliko bolj lahkotnimi ritmi – pa se je kot solist predstavil pevec Matjaž Kumelj.

I.Vidmar

Ko je običajnim dodatkom sledil stoječi aplavz občinstva in se ploskanje ni poleglo, niti ko se je prišel dirigent Sandi Franko poklonit še tretjič, mu ni preostalo drugega, kot da je svojim glasbenikom zaukazal ponoviti eno izmed skladb.