Najvišja inflacija v zadnjih 40 letih

Federal Reserve predvidoma v novo višanje obrestnih mer

E.J./STA
26. 7. 2022, 06.29
Posodobljeno: 26. 7. 2022, 06.35
Deli članek:

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) začenja dvodnevno zasedanje. Na njem bo po pričakovanjih ponovno zvišal ključno obrestno mero. Vprašanje, za koliko, ostaja odprto.

Profimedia
Fed obresti viša zaradi boja proti visoki inflaciji, ki je bila junija na letni ravni 9,1-odstotna. To je največ v zadnjih 40 letih.

Nekaj članov FOMC se pred zadnjim sestankom pred poletnimi počitnicami zavzema za odločno ukrepanje. To bi pomenilo povišanje ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 0,75 odstotka. Drugi se zavzemajo za blažji ukrep in manjše povečanje, glede na to, da so se cene bencina začele zniževati.

Četrto povišanje v zadnjih 5 mesecih

FOMC je junija ključno obrestno mero povišal za 0,75 odstotka na med 1,50 do 1,75 odstotka. To je bilo največje enkratno povišanje od leta 1994. Tokratno povišanje bo četrto v zadnjih petih mesecih. Fed obresti viša zaradi boja proti visoki inflaciji, ki je bila junija na letni ravni 9,1-odstotna. To je največ v zadnjih 40 letih.

Recesija in stanovanjski trg

A Fed noče tvegati, da bi s pretiranim višanjem obresti sproži recesijo. Proti občutnejšem povečanju sedaj govori tudi ohlajanje stanovanjskega trga. Politika Fed povzroča višje hipotekarne obrestne mere in vse manj Američanov lahko najame kredit za nakup hiše ali stanovanja, čeprav pa cene še naprej naraščajo. Prodaja je padla peti mesec zapored, cene pa so narasle na rekordne vrednosti. Trg dela pa po drugi strani Fedu še vedno ne preprečuje višanja obresti. Zaposlovanje narašča naprej in na voljo je še vedno dvakrat več delovnih mest kot delavcev. Stopnja brezposelnosti je na nizkih 3,6 odstotka letno štiri mesece zapored.

Delnice krepko padle

FOMC bo najverjetneje imel v sredo pred seboj poročilo ministrstva za trgovino ZDA o gospodarski rasti v drugem četrtletju, ki bo javnosti dostopno v četrtek. Tudi to bo vplivalo na odločitev o obrestnih merah. Če bo rast počasna ali negativna kot v prvem četrtletju, je visok dvig močno vprašljiv. Dve zaporedni četrtletji zmanjševanja obsega bruto domačega proizvoda namreč po uradni definiciji pomeni recesijo. Še najmanj na odločanje centralnih bankirjev vplivajo cene delnic. Te so letos na splošno krepko padle zaradi inflacije, višanja obrestnih mer in vojne v Ukrajini. Vendar pa so v prejšnjem tednu delniški indeksi napredovali zaradi dobrih poslovnih poročil podjetij v letošnjem drugem četrtletju.