Domača naloga

Ste med tistimi, ki se sprašujete kako vlagati?

Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments
22. 4. 2022, 21.17
Deli članek:

Dandanes lahko vsakdo vlaga v delnice, obveznice, nepremičnine, ETF-e, vzajemne sklade ... Lahko celo vlagate v tisto, v kar resnično verjamete. V kaj vlagate, pa je odvisno od vaših ciljev – tako dolgoročnih kot kratkoročnih.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments

Različne naložbe tako niso več samo za izjemno bogate ali samo za borznike, pravzaprav je vlaganje v borzo eden najpogostejših načinov, kako lahko povprečni zemljani obogatimo svoje premoženje. Misel na to kako začeti vlagati se vam lahko zdi zastrašujoče, vendar ni niti približno tako strašljivo, kot si morda mislite.

Preden pa se odločite, da začnete vlagati in varčevati ter plemenititi vložena sredstva je pomembno, da imate urejene finance. Ključno je, da naredite domačo nalogo in pregledate družinski proračun – koliko vsak mesec zaslužite, porabite ter prihranite. Imeti morate tudi pregled nad družinskim dolgom – kredit, posojilo ali dolg na kreditnih karticah ter druge obveznosti. Pomembno je tudi, da imate jasne cilje, ki opredeljujejo, kaj želite, da vam privarčevani denar v prihodnosti omogoča. Če dvomite o tem, ali ste pripravljeni začeti vlagati, vam v nadaljevanju opredelim nekaj dejstev in korakov do finančne stabilnosti.

Kot prvo, odgovor na vprašanje, zakaj bi morali vlagati. Vlaganje je bistvenega pomena, če želite, da vaši prihranki sčasoma rastejo. Čeprav se vam morda zdi, da je hranjenje denarja na bančnem varčevalnem računu varno, pa obresti, ki jih boste zaslužili, niso dovolj visoke za pokrivanje inflacije v dolgoročnem obdobju. Čeprav boste morda mnenja, da je vlaganje na borzo kratkoročno bolj tvegano, vam pa na dolgi rok borza prinaša donose obrestnega obrestovanja, ki ne samo, da sledijo inflaciji, ampak jo tudi prehitijo. Zakaj je torej borza in tako vlaganje v vzajemne sklade lahko res najboljše mesto za rast vašega denarja. Pomagala vam bom razumeti, zakaj preprosto morate začeti vlagati, in to že danes.

Samo za primer, da ste dobili dediščino 5.000 EUR in ste se odločili, da jo vložite v delniški vzajemni sklad s predvidenim letnim donosom v višini 7 odstotkov. Hkrati na mesečni ravni v ta izbrani sklad dodatno vplačujete 200 EUR na mesec. Po 10-ih letih boste imeli privarčevanih nekaj več kot 44.000 EUR, po 20 letih pa nekaj več kot 121.000 EUR. Ključ do tega rezultata je preprost, najprej odločitev za vlaganje in potem disciplina ter dolgoročno vztrajanje, kjer je čas vedno na vaši strani. Daljši kot je, več vam lahko prinese.

Seveda pa so vaše osebne finance vaše in je tako tudi najbolj primeren način za vlaganje vašega denarja drugačen od primernega načina za vlaganje mojega denarja. Nekatere stvari pa so kljub temu univerzalne. Vsak od nas bi moral vlagati denar za upokojitev na način, da se ga ne boste dotaknili več desetletij. Res je težko začutiti potrebo po načrtovanju upokojitve, ko ste stari 20 ali 30 let. Vendar je vedno bolj pomembno dejstvo, da moramo sami poskrbeti za svojo prihodnost in tako med delavno aktivno dobo privarčevati dovolj, da bomo lahko udobno živeli po upokojitvi. In to ni lahka naloga. Dejstvo pa je, prej, ko začnete vlagati, lažje bo.

Vsi bi morali vlagati in varčevati za upokojitev, zagotovo pa boste hkrati imeli tudi nekaj kratkoročnih finančnih ciljev, recimo nakup avtomobila ali šolanje otroka v tujini. Kot prvo priporočilo je, ne vlagajte denarja, ki ga želite uporabiti za cilj, ki je oddaljen manj kot pet let, saj vsako vlaganje vključuje tudi tveganje. Borza raste in se tudi znižuje, lahko bi rekli da je kot tobogan, ki niha gor in dol, vendar se nihanje z leti minimizira in sčasoma zgladi. Dlje kot z vložkom ostanete investirani, večja je verjetnost da bo donos na vložena sredstva več kot pričakovan. Varčevalni računi na banki pa so recimo primerni za kratkoročno varčevanje od 1 do 5 let. To je primerno mesto za hranjenje denarja, ki ga boste kmalu potrebovali. Ta denar lahko potem v nujnih primerih preprosto nakažete na svoj transakcijski račun.

Vlaganje za dolgoročne cilje - poleg upokojitve so lahko tudi drugi cilji, ki so oddaljeni več kot 5 let. In tukaj je odgovor na vprašanje, ali bi morali vložiti denar, ki ga želimo prihraniti za te cilje. Odgovor je, da. Dejstvo je, da se sčasoma cena vsega počasi dviguje. Tako bomo za en evro čez deset let kupili manj kot danes. V 20 letih pa bo en evro kupil bistveno manj kot danes. In to imenujemo inflacija, ki je skoraj tako zagotovljena kot smrt in davki. Obrestne mere, ki jih banke plačujejo za varčevalne račune, so skoraj vedno precej nižje od povprečne stopnje inflacije. Recimo, da vaš depozit prinese le 0,5 % obresti ali celo manj, medtem ko inflacija znaša 2 ali 3 odstotke. To pomeni, da – glede na realno vrednost – denar na depozitu izgublja nekje med 1,5 in 2,5 odstotka na leto! Če želite ohraniti oziroma povečati kupno moč privarčevanega denarja, morate poskrbeti, da vaši prihranki rastejo s stopnjo, ki ne le, da sledi inflaciji, ampak jo tudi premaga. Dolgoročno bi moral dobro razpršeni delniški portfelj zagotavljati povprečne letne donose med 5 in 8 odstotkov (lahko tudi več, če imate srečo). Seveda se ob tem zavedamo, da bodo prišla leta, ko bodo dobički na delnicah veliko višji, in leta, ko bodo delnice izgubljale vrednost in tako prinašale negativen donos.

Toda, če predpostavite 7-odstotno povprečno letno donosnost in 2,5 odstotno povprečno stopnjo inflacije, se bo realna vrednost vašega denarja povečala za 4,5 odstotka na leto. Ključ do tega rezultata je dolgoročno vlaganje, kjer je najbolj smotrno biti čim bolj discipliniran in slediti ciljni naložbi ter se izogibati čustvenim odločitvam. Predvsem pa se zavedati dejstva, da je ujeti pravi trenutek za vlaganje oziroma za umik iz posameznih naložb zgolj sreča. Ob ustrezni podpori in sodelovanju s finančnim svetovalcem bo lažje doseči finančne cilje. Ustrezni nasveti pri naložbenih odločitvah lahko pomembno vplivajo na dolgoročno uspešnost finančnega premoženja posameznika tako v smislu donosnosti kot tudi pri obvladovanju tveganja.

Avtorica članka: Katja Bogataj Kopriva / finančna svetovalka, Generali Investment