Alternativna televizija (ATV) iz Banja Luke je objavila videoposnetek spektakularne aretacije 33-letnega Kranjčana Mladena Šamardžije, enega najbolj iskanih kriminalnih ubežnikov v Evropi. Pri njem so našli mamila, denar, orožje, streljivo in Tijano Telgetijo, nekdanjo ženo nekdanjega predsednika Visokega sodnega in tožilskega sveta (VSTV) BiH ter aktualnega predsednika banjaluškega nogometnega kluba FC Borac Milana Telgetije, ki je bil tudi svetovalec predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Šamardžija je bil pred dvema dnevoma prijet na Jahorini v akciji ministrstva za notranje zadeve Republike Srbske, poimenovani Tokio. Do zob oboroženi specialci so ga presenetili med vožnjo, izvlekli iz avta in aretirali.
Šamardžija, rojen leta 1990 v Kranju, je obtožen članstva v hudodelski združbi iz Črne gore, ki je delovala pod okriljem zloglasnega kavaškega klana. Veljal je za "nevarnega" ubežnika. Slovenska policija ga je vključila v evropsko kampanjo Most Wanted 2023, ki sta jo novembra zagnala Europol in Evropska mreža skupin za aktivno iskanje pobeglih oseb – ENFAST.
Prijeli so ga že lani, a je bil hitro izpuščen na prostost
Šamardžija je bil sicer že septembra lani aretiran na Palah po strelskem obračunu pred nekim lokalom. Bosanska policija je kritične noči aretirala še tri moške, vendar je preiskovalni sodnik samo enega poslal v pripor. Šamardžija je bil izpuščen na prostost, Sloveniji pa ni bil izročen, ker ima tudi bosanski potni list. Vendar lani še ni bil med najbolj iskanimi obrazi evropskih kriminalcev. Bo tokrat izročen slovenskim oblastem?
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za pravosodje, je odločitev o tem, ali bo Slovenija zaprosila za njegovo izročitev, v prvi vrsti na strani sodišča, ki vodi kazenski postopek in je pristojno za pripravo izročitvene dokumentacije. Pri tem so med drugim dodali, da postopke izročitve med državama ureja pogodba iz leta 2002, po kateri se izročitev osebe ne dovoli, če gre za državljana pogodbenice. Oviro za izročitev praviloma pomeni tudi dvojno državljanstvo, kot ga ima Samardžija. Če država zaprosi za izročitev, o tem odloča pristojni organ zaprošene države skladno z določili pogodbe in svojim notranjim pravom. Kadar izročitev iskane osebe ni mogoča oz. je zavrnjena zaradi državljanstva, obstajajo tudi drugi mehanizmi pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki omogočajo kazenski pregon obdolžencev, kot npr. odstop kazenskega pregona v državo državljanstva osebe. V razmerju med Slovenijo in BiH po navedbah ministrstva predstavlja pravno podlago za odstop in prevzem kazenskega pregona Pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, ki ureja tudi druge oblike mednarodne pravne pomoči.
