Grozljive posledice

Nasilje v družini – stalni spremljevalec epidemije

Žiga Kariž
2. 2. 2021, 21.00
Deli članek:

Ta konec tedna je Slovenijo ponovno pretresel partnerski umor. Zločin, ki se je zgodil v Kamniku, je že tretji tovrstni tragični dogodek v zadnjih treh mesecih.

Profimedia
Policija je v letu 2020 zabeležila znaten dvig nasilja v družini.

V društvu SOS telefon poudarjajo, da so tudi grožnje kaznivo dejanje in da jih ne smemo podcenjevati. Grožnje so eden ključnih dejavnikov tveganja za intimnopartnerske umore, saj raziskave kažejo, da so povzročitelji takšnih dejanj skoraj v vseh primerih zelo konkretno grozili svojim žrtvam in praviloma izvedli kaznivo dejanje točno na način, kot so ga napovedali. 

V Kamniku se je v nedeljo popoldne zgodil grozljiv zločin. Petintridesetletni Goran I., sicer državljan Bosne in Hercegovine, je umoril svojo nekdanjo partnerko, 34-letno Marino, s katero ima dva otroka. Kot se ugiba, bi povod za storjeni zločin lahko bil ločitveni postopek in bitka za skrbništvo nad otrokoma. Kot je včeraj sporočila policija, so imeli s storilcem opraviti že v preteklosti, saj so ga obravnavali zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja. Ob vsakem takem tragičnem dogodku pa se sprašujemo, ali bi se ga dalo preprečiti. Bi moral kdo opaziti, da je življenje dekleta v nevarnosti? Kam bi se lahko zatekla po pomoč?

Nasilje je treba prijaviti

080 1155 je številka SOS telefona, kjer opravljajo osebna svetovanja po telefonu ali videoklicu. 

Policija letno obravnava okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od navidez blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini. Zato opozarjajo, da ni dovolj, če nasilje opazimo, ampak je vsako nasilje treba prijaviti na številko 113. Prijavi ga lahko kdorkoli, ne samo žrtev: priče, tudi otroci, predvsem pa ustanove, kjer so z žrtvami v stiku vrtci, šole, zdravstvene organizacije, torej zdravniki, terapevti, psihiatri in ostalo medicinsko osebje, po uradni dolžnosti pa morajo ukrepati oziroma vložiti prijavo tudi vse uradne osebe. Prijave morajo biti podane ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti, ki drugače omogoča zaupen odnos med zdravniki in pacienti.

Med epidemijo stanje vse hujše

Omejitev gibanja, ki je v veljavi zaradi epidemije, je, kot kaže, povzročila znaten dvig nasilja nad ženskami in v družini, kar bi nas moralo skrbeti na enak način, kot nas skrbi virus, opozarjajo v Društvu SOS telefon. Po podatkih policije se je delež kaznivih dejanj nasilja v družini tako v prvem kot v drugem valu epidemije pomembno povečal. Policija je tako v lanskem letu obravnavala skupno 1474 kaznivih dejanj nasilja v družini. Podatek je zajet iz tako imenovane žive baze, kar pomeni, da se lahko še spremeni. Je pa ta številka za kar 10,7 odstotka višja kot leta 2019, ko je policija obravnavala nekaj več kot 1300 takih dogodkov. V letu 2020 so obravnavali 13 kaznivih dejanj umora ali uboja v sedmih dogodkih, povezanih s partnerskim odnosom ali družinsko skupnostjo. Policija je že konec lanskega leta objavila podatek, da so v letu 2020 obravnavali za 56,3 odstotka več kaznivih dejanj uboja, za 33,3 odstotka več umorov in za 19,4 odstotka več posilstev.

Vsak mesec krut umor

Grožnje ali storitev kaznivega dejanja je treba prijaviti na telefonsko številko 113. Ob tem je treba povedati, kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, kakšna pomoč je potrebna ter ali obstaja možnost, da se žrtev do prihoda policije umakne na varno. 

Le pred dobrim mesecem smo poročali o trojnem umoru v Gerečji vasi, še mesec dni pred tem o družinski tragediji na Jančah. Ob vseh teh tragedijah so na policiji ugotovili, da ne samo, da je umorov v zadnjem letu več, temveč so tudi okrutnejši. Kot so poudarili pri društvu SOS, se pogosto zgodi, da so povzročitelji nasilja v tem obdobju izven nadzora pristojnih, z njimi se nihče ne ukvarja, kar v veliki meri vpliva na to, da poglabljajo čustva jeze, maščevanja in nastrojenosti zoper (bivšo) partnerko. V tem času bi bilo zato po navedbah društva ključno delati s povzročitelji in ugotavljati njihovo naravnanost in nevarnost, poskušati prepoznati, kam so usmerjeni in česa so sposobni.

Poziv

Zato v društvu pozivajo pristojne institucije ter apelirajo na družbo, naj v koronakrizi ne pozabijo in ne spregledajo še drugih družbenih težav, kot je nasilje v družini, ki ima včasih lahko hujše posledice od samega virusa. »Kot je izpostavil generalni sekretar ZN Antonio Guterres, bo preprečevanje in odgovor na nasilje nad ženskami eno ključnih del nacionalnih odgovorov na pandemijo covida-19 vseh vlad po svetu,« so še navedli v društvu.