Šestinšestdesetletnik iz Papežev v občini Osilnica se je 20. septembra predlani z lovsko puško šibrovko lotil 46-letne sosede Irene Osvald. Ta je bila v zgodnjih jutranjih urah namenjena v službo, Šercer pa je skrit v grmovju ob gozdni poti čakal, da je prišla mimo.
Nanjo je streljal z razdalje okoli 10 metrov, da so jo šibre zadele v desno roko in desni del trebuha, rane pa na srečo niso bile prehude. Oškodovanka je zbežala do stanovanjske hiše na hrvaški strani meje, od koder je poklicala policijo. Kot je znano, je bil Šercer januarja letos tudi v prvo obsojen na 15 let zapora, vendar sodba ni prestala rešeta višjih sodnikov. Ti so zadevo vrnili v ponovno obravnavo kolegom prve stopnje in jim naložili, da podrobneje razrešijo vprašanje obtoženčeve prisebnosti. Izvedenci so bili enotni, da je kaznivo dejanje 66-letnik storil v stanju ne bistveno zmanjšane prištevnosti.
Prehitro si je našla drugega
Šercer se je zagovarjal tudi pred očitki hrambe orožja, saj za lovsko puško, dve pištoli, 353 različnih nabojev različnih kalibrov in pol kilograma kubanskega smodnika ni imel ustreznih dovoljenj. Tožilstvo je zanj v tem delu obtožnice zahtevalo pol leta zapora, sodnica mu je prisodila štiri mesece.
Obdolženi je v svojem sicer precej zmedenem zagovoru pojasnjeval, kako zelo se je po mamini smrti navezal na sosednjo družino Osvald, pri njih je tudi vsak dan kosil, za kar je oškodovanki prostovoljno mesečno plačeval 350 evrov. »Irenci« je še vedno hvaležen za vse, kar je storila zanj, žal mu je, da jo je prizadel, opravičil pa se je tudi Branku Lautarju. Kot je bilo slišati, Šercerju ni bilo najbolj prav, da je Osvaldova komaj kakšno leto po moževi smrti začela prijateljevati z njim. Ampak zgolj to; do oškodovanke po oceni izvedencev ni gojil ljubezenskega odnosa. Sam sicer trdi, da jo je hotel samo prestrašiti. Nadnjo, in ne nad Lautarja, pa se je spravil zato, ker ni hotel oziroma upal zanetiti mednarodnega incidenta; Lautar je namreč upokojeni hrvaški policist.
Za njo je oprezal že od maja ...
A sodišča Šercer tudi v drugo ni prepričal; tožilka je za poskus umora zahtevala 20 let zapora, obramba pa oprostilno sodbo, češ da ni izkazan naklep. »Če bi jo hoteli zgolj prestrašiti, bi jo lahko na kakšen drug način. Na primer s strelom v zrak,« je bila med ustno obrazložitvijo jasna sodnica Maja Povhe, ki ne dvomi, da je v obravnavanem primeru šlo za poskus umora na zahrbten način. Kot je večkrat izpostavila, je sosedo skrit v grmovju kar dve uri čakal, da je prišla mimo, s seboj je imel več nabojev, za njo pa je oprezal že od maja. Sodili pa so mu tudi zaradi nezakonite hrambe orožja, saj za lovsko puško, dve pištoli, 353 različnih nabojev različnih kalibrov in pol kilograma kubanskega smodnika ni imel ustreznih dovoljenj.
