Črni scenarij

Do evidenc dostopala večkrat kot njeni kolegi

Robert Marin
5. 5. 2016, 07.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje nekdanji ljubljanski kriminalistki Maji Tanasić, ki ji tožilstvo očita zlorabo osebnih podatkov nekdanjih policijskih kolegov.

arhiv Svet24
Nekdanji kriminalistki Maji Tanasič tožilci očitajo 31 kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov, za kar ji grozi do pet let zapora.

Tožilstvo nekdanji kriminalistki očita enaintrideset kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov, za kar ji grozi do pet let zapora.

Obdolžena naj bi v letih 2010 in 2011 v bazah podatkov nepooblaščeno pregledovala osebne podatke tridesetih policistov, ki so se ukvarjali z najzahtevnejšimi nalogami pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj, informacije pa po navedbah tožilstva posredovala tretjim osebam in na ta način ogrozila delo posameznih policistov oziroma policije nasploh. V enem primeru naj bi nepooblaščeno pregledovala tudi podatke o svojem takratnem partnerju.

»Kontrola brez postopka«

Na prostor za priče sta včeraj stopila vodja oddelka za kriminalistično-tehnične preiskave na sektorju kriminalistične policije ljubljanske policijske uprave Valter Zrinski in kriminalist taiste uprave A. K. Zrinski je uvodoma pojasnil, da je Tanasićeva poleti 2007 prišla na oddelek in kako so jo uvajali. Njena primarna naloga so bila potem kriminalistično-tehnična dela, občasno pa je pridobila tudi kakšno operativno informacijo. Kot je ob tem dejal Zrinski, mu je posredovala pet takih informacij, ki pa niso bile dovolj strokovne oziroma niso ustrezale vsem kriterijem, zato niso bile verificirane oziroma vnesene v računalniški sistem. Od koga je Tanasićeva pridobila informacije, se Zrinski ne spomni, bile pa so splošne narave in nobena od njih se ni nanašala na policiste.

Zrinski je še povedal, da pri vpogledih Tanasićeve v računalniške evidence ni sodeloval, prav tako se ne spomni, s katerimi zadevami natančno se je ukvarjala, saj ji dela ni neposredno odrejal. Je pa ob tem pojasnil, da mora biti vsak vpogled v osebne evidence »upravičen«, ob vpogledu pa je treba navesti tudi namen, saj te sicer sistem ne spusti naprej, medtem ko uradnih zaznamkov policistom, ki opravljalo vpoglede, ni treba delati. Po besedah Zrinskega se je izkazalo, da je Tanasićeva do osebnih podatkov dostopala precej več kot njeni sodelavci na oddelku, kjer so bili, kot že rečeno, primarno zadolženi za kriminalistično-tehnična dela, in sicer z najpreprostejšo obrazložitvijo namena vpogleda – črko »K«, ki pomeni »kontrolo brez postopka«.

Preverjala ga je, še preden sta se spoznala

Obdolžena naj bi v letih 2010 in 2011 v bazah podatkov nepooblaščeno pregledovala osebne podatke tridesetih policistov, v enem primeru pa svojega takratnega fanta.

Pričal je tudi kriminalist PU Ljubljana A. K., ki je povedal, da je obdolženko spoznal leta 2011 na nekem usposabljanju v Gotenici. Takrat se je ukvarjal s policijskimi viri in informatorji, za kar se je zanimala tudi Tanasićeva. Povedala mu je, da ima veliko potencialno koristnih infromacij, da je odraščala z ljudmi, ki so danes zabredli v kriminal. Govorila sta tudi o njenem takratnem fantu, ki se je rad sprehajal po robu zakona. Po usposabljanju v Gotenici sta se o delu s policijskimi viri in informatorji  pogovarjala tudi v njegovi pisarni, enkrat pa je verificiral tudi eno njeno operativno informacijo v zvezi z nekim domnevnim zvodnikom. Kot je pojasnila priča, takrat ni imel razloga, da ji ne bi zaupal, ko pa je pozneje izvedel, da je preverjala tudi njegove osebne podatke, se je počutil ogroženega. Nadaljevanje junija.