Nevestno delo

Pogojna zaporna kazen za nekdanjega direktorja ZD Velenje

J.P./STA
22. 4. 2016, 12.19
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Okrajno sodišče v Velenju je danes nekdanjega direktorja Zdravstvenega doma Velenje Jožeta Zupančiča zaradi nevestnega dela v službi, ki je povezano s prevedbo plač zaposlenih v letu 2008, obsodilo na pogojno zaporno kazen štirih mesecev s preizkusno dobo dveh let.

arhiv Svet24
Zupančičeva obramba meni, da je sodba nepravična, in je že napovedala pritožbo.

Obtožnica je Jožetu Zupančiču očitala nevestno delo v službi, ker je sedem zaposlenih ob prevedbi plač avgusta 2008 razporedil v previsoke plačne razrede glede na njihovo izobrazbo, tako da so do podpisa aneksov maja 2011 prejemali tudi do okoli 60 odstotkov višje bruto plače kot prej. Zaradi tega je po navedbah tožilca Darka Oprešnika nastala premoženjska škoda za zdravstveni dom v višini dobrih 154.000 evrov. Tako izhaja iz nekoliko spremenjene obtožnice, saj je sprva tožilstvo oškodovanje ocenilo na dobrih 176.000 evrov.

Tožilec Oprešnik je danes v zaključnih besedah poudaril, da pri nepravilni prevedbi plač v ZD Velenje ni šlo zgolj za sistemski problem, ampak zavestno ravnanje takratnega direktorja Zupančiča, ki je s tem zaposlenim omogočil pridobitev protipravne premoženjske koristi.

S primerom se je sicer v preteklosti ukvarjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je menila, da je direktor ravnal koruptivno, in o tem obvestila tudi velenjsko občino kot ustanoviteljico javnega zavoda.

Obtožnica je nedorečena

Nasprotno je Zupančičeva zagovornica, odvetnica Suzana Leš, danes vnovič zatrjevala, da ni razloga ne za obtožbo ne za obsodbo. Med drugim je izpostavila, da je v času prevedb plač veljal drugi kazenski zakonik, po katerem je očitano kaznivo dejanje že zastaralo. Poleg tega je dejala, da očitanega kaznivega dejanja Zupančič sploh ni mogel storiti, ker to lahko stori le uradna oseba z javnimi pooblastili, on pa je kot direktor imel poslovno in zastopniško nalogo in ni bil uradna oseba z javnimi pooblastili.

Obramba je trdila še, da je obtožnica nedorečena, ko govori o trajanju neodprave nepravilnosti. Po besedah odvetnice je namreč dejstvo, da so napake v ZD odpravili takoj, ko so aprila 2011 prejeli končno poročilo ministrstva za zdravje v zvezi s tem. Odvetnica Leševa je dejala še, da manjka tudi osnovna okoliščina, to je zavestnost izvedbe kaznivega dejanja, prav tako se je v zaključnih besedah oprla na izpovedbe svetovalke na ministrstvu za zdravje Maje Šalamun, ki so po besedah odvetnice pokazale, da je bila dejansko zmešnjava na tem področju in številne nejasnosti.

Zato po besedah odvetnice ni mogoče očitati zavestnega nestrokovnega ravnanja nekomu, ki je moral izvrševati takšne predpise. V zaključnih besedah je poudarila tudi, da bi bila obsodba nepravična, saj bi kršila ustavno načelo enakosti pred zakonom. Primerov nepravilno prevedenih plač je bilo namreč po vsej Slovenji zaradi nejasnosti veliko.

Kriv po celotni obtožnici

Sodnik Franc Lesnik pa je v obrazložitvi sodbe dejal, da je Zupančič kriv po celotni obtožnici. O dopustnosti pregona je glede na zaključne besede odvetnice dejal, da novejša sodna praksa direktorje zavodov šteje za uradne osebe, glede njene trditve o zastaranju pa, da gre v tem primeru za t. i. trajajoče kaznivo dejanje, ki se je sicer res začelo v času veljave prejšnjega kazenskega zakonika, trajalo pa v čas veljavnosti zdajšnjega.

Tožilstvo je sodišču predlagalo pogojno zaporno kazen osmih mesecev s preizkusno dobo dveh let, pri tem pa je kot olajševalno okoliščino upoštevalo Zupančičevo preteklo nekaznovanost. Sodišče temu predlogu tožilstva ni sledilo, saj je predlagalo nekoliko nižjo kazen. Tožilec Oprešnik je po izreku sodbe dejal, da si pridržuje osemdnevni rok za možnost napovedi pritožbe. Sodba v tej zadevi, za katero se je sojenje začelo novembra 2013 in bilo vmes nekaj časa prekinjeno, še ni pravnomočna. Medtem so zaposleni, tudi že vrnili preveč izplačane plače.