Novice Svet24

V tem času je kot avtorica ali soavtorica ustvarila že več kot 20 knjižnih uspešnic, šest je prevedenih tudi v nemški jezik. Vodi seminarje ter predava za strokovno in širšo javnost doma in v tujini.
Ob nedavnem izidu njene zadnje knjige Naravne rešitve za težave z virusi: rastlinska pomoč za pljuča, grlo in dihalne poti smo izkoristili priložnost ter jo pobarali za njen pogled in strokovna mnenja o trenutnem stanju.

Je vsebino knjige spodbudila pandemija koronavirusa?
Ukvarjanje z respiratornimi virusi se v projektu Skupaj za zdravje človeka in narave ni začelo s pandemijo novega koronavirusa. To je dejansko naša tretja knjiga, v kateri poskušamo ozaveščati, kako pravilno ravnati, da iz male težave, ki ji rečemo prehlad, ne nastane kaj bolj nevarnega. Koronavirusno leto nas je le spodbudilo, da naredimo korak naprej ter še enkrat preverimo najboljše strategije in naravne pripravke, ki jih imamo na voljo.

Pa lahko viroze obvladamo le z naravnimi pripravki?
Narava se z virusi ukvarja že milijone let. Rastline so iznašle svoje strategije zoper viruse, ko človeka sploh še ni bilo, zato so glede tega zelo kvalificirane in jim velja zaupati. Tudi znanstvene raziskave dokazujejo, da imajo rastline zelo učinkovite rešitve zoper viruse. Nekatere se sinteznim rešitvam približajo, številne jih celo prekašajo. Pogosta predstava, da so rastline nekaj, kar uporabljamo le za drobne težave, in še to le v primeru, da imamo neskončno veliko časa, je povsem napačna. To je žalitev za rastline. Alkoholni izvleček ameriškega slamnika, pripravljen iz celotne rastline, je denimo v raziskavah pometel z najbolj razvpitim protivirusnim zdravilom. Sveži ingver za 80 odstotkov zmanjša možnost vdora virusov v celice. Podobno velja za bezgove jagode, česen, črno kumino in številne druge rastline.

Kako najučinkoviteje obvladovati viruse?
Najlažje jim je preprečiti, da se pritrdijo na sluznice oziroma prebijejo v celice in iz njih naredijo svoje tovarne za razmnoževanje. Če smo pravočasni, jih lahko povsem onemogočimo. Naši predniki so se v tej fazi zelo zanašali na moči zdravilnih sluzi, ki jih je mogoče najti v trpotcu, slezu, slezenovcu, velecvetnem in drobnocvetnem lučniku in še nekaterih drugih rastlinah. Sluzi virusom naredijo »spolzka tla« in jim po povsem naravni poti onemogočijo, da bi se pritrjevali na sluznice. Kapsulirani virusi, med katere spada tudi SARS-CoV-2, se s »taksijem« pripeljejo do vrat naših celic, vendar morajo v določenem trenutku zapustiti varnost svojega »vozila« in do vhodnih vrat v celico priti »peš«. Prav v tem času so najranljivejši, in če pred našimi vrati »patruljirajo« snovi iz ingverja, črnega bezga, hrena ali česna, bomo vsiljivce onemogočili, še preden jim bo uspelo vdreti v naš celični prostor.

Kako je nastala izbira najboljših rastlin, ki so predstavljene v knjigi?
Lahko se zahvalim koroni, da je bilo dovolj časa za temeljit pregled znanstvenih podlag, sodobnih raziskav in tudi tradicionalnih znanj. Respiratorni virusi so v zadnjem letu postali zelo aktualna tema in se z njimi ukvarjajo znanstveniki na vseh celinah. Zato je tudi na voljo izjemno veliko svežih informacij. Bralci pa si bodo prihranili nekajmesečno prebiranje strokovne literature in v zelo domačem jeziku spoznali, kaj zmore 55 dokazano protivirusnih rastlin, od katerih jih ima 11 tudi dokazano delovanje proti koronavirusom.

Ali se virus SARS-CoV-2 razlikuje od drugih?
Razlikuje se predvsem po tem, da ima najboljši »marketing«, zaradi česar je postal najbolj znan virus na planetu. Obstajajo številni veliko bolj nevarni virusi, o katerih nič ne slišimo. Ko gre za novi koronavirus, že dejstvo, da 80 odstotkov ljudi, ki pridejo v stik z njim, z okužbo opravi brez omembe vrednih težav, pove, da za njegovo obvladovanje niso nujna specifična protitelesa. Imunski sistem je torej tej nalogi kos, mene pa je najbolj zanimalo, kaj še lahko naredimo, da ga čim bolj optimiziramo in mu olajšamo delo.

Kako se najbolje zavarujemo pred tem virusom in kako ga najhitreje »uničimo«?
Nikoli ne razmišljam o tem, kako bi kaj uničila, saj z uničevanjem to, proti čemur se borimo, le krepimo. Zato me tudi moti vojaška terminologija, ki je ves svet prisilila v »vojno« z virusom. Ko se borimo proti bolezni, jo le hranimo s svojo energijo. Misleč, da rešujemo en problem, ustvarimo tri nove.
Če pa krepimo zdravje, se nam z boleznijo sploh ni treba ukvarjati. Zato se vedno ukvarjam le s tem, kaj lahko storim, da bodo sile zdravja v meni, na mojem vrtu in v družbi čim bolj krepke in odporne. Upam, da bo knjiga pomagala tako na ravni posameznika kot na ravni družbe.