Astro

Osebna izpoved: s postenjem je lahkoten postal tudi moj um

Biserka Povše Tašić
9. 2. 2021, 16.56
Posodobljeno: 9. 2. 2021, 17.27
Deli članek:

Ta članek pišem z željo, da spodbudim vsakogar, ki se morda v svojem telesu v nekem trenutku ne počuti več dobro, da razmisli o zgodbi peči in kuriva.

Pixabay
vila

Če imate doma peč, s katero se ogrevate na olje, potem veste, da ob prehodu na biomaso preprosto potrebujete novo peč.
Predstavljajmo si zdaj telo. Vanj strpamo marsikaj. Preden pa zamenjamo na primer kurivo v obliki ogljikovih hidratov z novim, čistejšim gorivom v obliki zdravih maščob namesto rafiniranega sladkorja, je faza, ko moramo različne nakopičene strupe v telesu izločiti. In brez duhovnega očiščenja v tej fazi ne gre.

ZAZRTJE VASE
Telesa ne moremo zamenjati, kot to lahko storimo s pečmi. Lahko pa telo najprej prečistimo, da bi si potrebno energijo za delovanje začeli zagotavljati drugače, bolj zdravo.
Prav čas epidemije se mi je zdel idealno obdobje za zazrtje vase, kajti ves zunanji svet, v katerega smo tako ali drugače vpeti, je postal do neke mere neobvladljiv in poln prepovedi. Jaz se nisem želela več prepuščati vplivu zunanjih nihal in sem si v skladu z načeli transurfinga postavila svoje pozitivno nihalo z odločitvijo, da lahko stoodstotno obvladujem zgolj sebe tako na telesni kot duhovni ravni.
In odločila sem se za 21-dnevno postenje. Želela sem si, da po postu energetsko vzcvetim, si napolnim baterije z občutkom, da sem naredila nekaj čudovitega za svoje telo in dušo.

PREMIKAM MEJE IN KREIRAM
Kar sem ob postu zaznala, se nanaša tudi na intuicijo. Intuitivno razmišljanje se namreč dogodi brez nekega logičnega sklepanja. To pomeni, da pridemo do rešitve, uvida, brez nekih postopkov in dolge razlage. Rešitev se nakaže sama. To pa je mogoče šele takrat, ko se naš um umiri, ko se dejansko upočasnimo. In post nas tudi v gibalno-razmišljujočem smislu upočasni in nam omogoči večjo duhovno gibljivost ter posledično višjo raven umirjenosti, odprtosti in ustvarjalnosti.
Ko uspeš utišati ego v smislu, da sam cilj ni več tako pomemben, bolj pomembno postane to, v katero smer se giblješ, začneš dejansko premikati svoje notranje meje. In kar je še bolj pomembno: prepustiš se kreiranju želenega rezultata. Kako?
Preprosto se zaveš, da imaš tudi pri izvajanju posta možnost izbire. In izbiraš. Lahko si načrtuješ in nakupiš želena živila za postenje ob zelenjavnih juhah in enolončnicah ali sadnih sokovih ali … Poleg tega lahko prisluhneš sebi in si dovoliš, da ti kakšno ponudbo posreduje telo v smislu notranjega nagovora: tole bi mi pa tako prijalo … Zanimivo pri tem je, da ko dosežeš neko raven telesnega očiščenja in hkrati z meditacijo čistiš tudi duha, praviloma na želeni jedilnik telesa ne pridejo prepovedane dobrote, ampak resnično tiste sestavine, ki jih telo potrebuje za bolj zdravo delovanje. Želja po hrenu, narezani čebuli z malo olivnega olja, riževa solata z veliko rdeče paprike in začimbami …

RUŠENJE ILUZIJ
Med postenjem pridemo v fazo, ko se osvobodimo vnosa hrane kot takšne ter preidemo k svobodi telesa in duha »za« boljše počutje – ob telesnem postu izvajamo tudi duhovni post. Enostavno prečistimo svoje misli tako, da se naša osredotočenost preusmeri na tisto »za« in za seboj pusti vse misli, navade, pričakovanja, povezana z odvisnostjo »od« nečesa, kar nam ni prinašalo želenega dobrega počutja.
Pomembno je, da v sebi zrušimo nekaj iluzij in splošno sprejetih prepričanj. Eno takšnih, s katerim sem se med postenjem srečala, je bilo: to je stradanje in telo ne dobi sestavin, ki jih potrebuje. Morda je prve tri dni k temu pripomoglo resnično intenzivno nalivanje s tekočino, vendar preprosto nisem bila lačna. Priznam, da je k odsotnosti tega občutka zagotovo prispevala tudi moja miselna usmerjenost oziroma trdna odločitev, da se intuitivno zastavljenega posta lotim in ga tudi izpeljem. Pa vendarle se občutek lakote tudi pozneje ni pojavil.

NOTRANJI NAGOVOR
Osredotočila sem se na »imam« in ne na obilje pomanjkanja oziroma preostalo hrano, za katero sem se odločila, da je med postom ne bom jedla in je zato tudi pogrešala ne bom.
Spremeniti morate svoj notranji nagovor. Ne govorite si: »Oh, kako bi se mi zdajle prilegla lepo zapečena divjačina s hrustljavim krompirčkom!« Sprejeli ste namreč odločitev za post. Veste, da se vsaj za tri tedne od nečesa poslavljate zato, da boste lahko okusili nekaj novega ali nekaj na drugačen način. Vaš notranji nagovor se glasi: »Kaj bi še prijalo mojemu telesu, da bo presnavljajo boljše, da ga bom še bolj temeljito razstrupil?« Odgovor pride, če si prisluhnete. Temu tisti, ki so kreatorji – ustvarjalci svojega življenja – pravijo, da se nekako uskladimo sami s seboj, da se prepustimo inspirativni akciji ali navdihu, ob katerem bomo dobili pravi impulz. In verjemite, navdiha je ob postenju obilno.

ZAKON PRIVLAČNOSTI

Nikoli ne pozabite na temeljni zakon univerzuma – zakon privlačnosti, ki uči, da to, na kar se osredotočimo, postaja vse močnejše. Zakaj bi se osredotočili na to, da nam ne bo uspelo, če pa že, bo potem tako vse po starem. Osredotočimo se na uspešen zaključek in naj bo post priložnost za nove navade, ki si jih bomo privzgojili in bodo del našega novega vsakdana, ker bomo tudi mi drugače razmišljali in drugače čustvovali.

(Biserka Povše Tašić, avtorica knjige Razstrupi se: 21-dnevni post – Prisluhni si!)